Pred novo epidemijo
Domovi za ostarele so bili v letih pred covidom-19 vir člankov o pomanjkanju prostora, dolgih čakalnih vrstah, previsokih cenah za stanovalce in prenizkih za stabilno poslovanje. Bili so ustanove, polne nasprotij, in opomniki, da je s slovenskim odzivanjem na staranje družbe, pripravo sistema dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacijo nekaj hudo narobe. V resnici ni bilo prav veliko presenečenje, da je pandemija covida-19 domove za ostarele zelo prizadela.
Bliža se četrti val. Ker je precepljenost stanovalcev domov visoka, le ne gre pričakovati ponovitve tragedije, ki smo ji bili priča med drugim valom. Zaradi nepredvidljivosti virusa in možnosti novih kriz tudi v prihodnje pa je vseeno ena od ključnih nalog države, da domove pripravi na prihodnost.
Brez odločnih ukrepov na področju kadrov se morda epidemija bežanja v druge, manj naporne in bolje plačane poklice šele začenja.
Že leta se vrstijo opozorila, da standardi, v katerih bivajo stanovalci, ponekod ne sodijo več v 21. stoletje. Eno- ali kvečjemu dvoposteljna sobica z lastno kopalnico ne bi smela biti nadstandard, ampak minimum, ki bi ga moral stanovalec dobiti za osnovno ceno. Tudi prezračevanje, varni hodniki in ne preveč natrpani postori bi morali biti nekaj samoumevnega, vendar je šele draga covid lekcija spodbudila državo, da domovom na razpisu ponudi 93 milijonov evrov za prenove, ki bi zagotovile večjo kakovost bivanja.
Ministrstvo za naprej razpisuje tudi nove koncesije za 1100 mest v domovih in načrtuje zagotovitev dodatnih 850 domskih postelj v okviru javne mreže. Skupnost socialnih zavodov ob tem zahteva nove normative, saj v domove prihajajo ljudje, ki potrebujejo vedno več pomoči in nege. Za vse to bo treba ob že obstoječi kadrovski stiski zagotoviti še nove kadre.
Prav kadri so najtrši oreh, ki ga je treba streti takoj. Z dodatnim denarjem ministrstva so domovi pridobili nove sodelavce, a le v omejenem obsegu. Ljudi, ki bi opravljali naporna dela, denimo socialnih oskrbovalcev ali bolničarjev negovalcev, ni. Vsaj ne za osnovno plačo, ki je daleč pod minimalno.
Ko je bila razglašena epidemija, so si zaposleni v domovih plačo izboljševali s covid dodatki. Zdaj so mnogi spet na minimalcu. Brez odločnih ukrepov na področju kadrov se morda epidemija bežanja v druge, manj naporne in bolje plačane poklice šele začenja.