Skupaj. Odporna. Slovenija!

Pod sloganom Skupaj. Odporna. Evropa. Slovenija čez nekaj dni prevzema predsedovanje Svetu EU. Tokrat bo precej drugače, kot je bilo leta 2008, ko je predsedovala prvič.

Deloma bo drugače zaradi Lizbonske pogodbe, po kateri Evropskega sveta ne vodi več predsednik vlade predsedujoče države, ampak ima to telo svojega stalnega predsednika. S tem so odpadla najbolj prestižna srečanja, ki jih je nekoč organizirala predsedujoča država.

Tako nizko smo padli, da bo uspeh že, če bomo zdržali šest mesecev, ne da bi si v Evropi naredili kakšno novo sramoto.

Zelo drugače bo zaradi drugačnih okoliščin. Če se je svet med prvim predsedovanjem zdel še predvidljiv, zdaj živimo z zavestjo, da lahko že nov sev virusa čez noč vse obrne na glavo. Organizatorji so zato za vse dogodke, ki bi morali potekati v živo, pripravili rezervni načrt za izvedbo prek videokonferenc. Nepredvidljivo okolje narekuje tudi vsebino predsedovanja.

Predvsem pa bo tokratno predsedovanje drugačno zaradi domačih notranjepolitičnih razmer in nizke politične kulture. Tako nizko smo padli, da bo uspeh že, če bomo zdržali šest mesecev, ne da bi si v Evropi naredili kakšno novo sramoto.

Slovenija je v zadnjem letu pritegnila veliko negativne pozornosti evropske javnosti. Najbolj znani tuji časopisi zdaj o nas pišejo kot o državi, ki pospešeno drsi med polutrjene demokracije. Prizadevanja vlade, da bi naredila lep vtis na kakih 50 bruseljskih novinarjev, za katere te dni pripravlja poseben program spoznavanja lepot države in pogovore z najvišjimi vladnimi predstavniki, morda prihajajo prepozno.

Pri razumevanju demokracije, vladavine prava in medijske svobode imamo v Sloveniji težave, vendar pa ti naši problemi ne bi smeli zasenčiti oblikovanja skupnih evropskih politik, ki so pomembne za življenje skoraj 500 milijonov ljudi. Ne bi smeli zasenčiti prizadevanj, da postane širitev EU na Balkan pomembna ali vsaj vidna evropska tema. Ta širitev je v vitalnem interesu Slovenije, medtem ko se večina drugih članic EU premalo zaveda, kako usodne so lahko balkanske strasti.

Če parafraziramo dr. Marka Lovca, samo upamo lahko, da so bila na naslove evropskih institucij odposlana že vsa pisma opozicije, nevladnikov, interesnih združenj in drugih, ki opozarjajo na domače probleme. In, seveda, le upamo lahko, da je Janez Janša doslej izčrpal svoj seznam tem, iz katerih lahko naredi konflikt in spodbuja polarizacijo.


Preberite še


Najbolj brano