Ohranjajo obrt in razvijajo turizem

V Srednjem Lokovcu so odprli Center tehniške dediščine. Spodnji prostori v stavbi so namenjeni društvom in krajevni skupnosti, v zgornjih pa bosta stalni razstavi o smolarstvu in kovaštvu ter prostor za občasne razstave in kulturne dogodke. V okviru projekta Kuj.me bodo tam ohranjali in predstavljali tradicionalne obrti.

Razstava Sto meštirjev in ena sama mizerija predstavlja stare premete, ki so jih včasih uporabljali obrtniki iz širše okolice.     Foto: Alenka Ožbot
Razstava Sto meštirjev in ena sama mizerija predstavlja stare premete, ki so jih včasih uporabljali obrtniki iz širše okolice.  Foto: Alenka Ožbot

SREDNJI LOKOVEC > “V zadnjih 30 letih so po vaseh ukinjali šole in policijske postaje, zapirajo pošte, še cerkev nima več take funkcije kot včasih. In zdaj je izziv, da se uredi prostore, kjer se bodo ljudje družili in zbirali. Muzejska razstava je ena od takih priložnostih, da ljudje najdejo svojo identiteto. Ob tem je ta stavba tudi turistična referenčna točka za planoto,” je pomen nove pridobitve v Srednjem Lokovcu strnil Miroslav Šuligoj Bremec, predsednik KTD Lokovec, ki bo upravljalo s centrom.

Center tehniške dediščine so uredili v okviru regijskega projekta Kuj.me. Nosilka je bila novogoriška občina, sodelovala sta še KTD Lokovec in Goriški muzej. Za 300.000 evrov vreden projekt so si iz programa Las zagotovili skoraj 90.000 evrov iz EU. V Brdih so uredili zbirko tehniške dediščine Briška klet, v kontejnerju pred Biotehniško šolo v Šempetru je na ogled stalna razstava Od zrna do kruha, v kulturnem domu v Bukovici pa so odprli muzejsko zbirko o zgodovini in razvoju gospodarstva, podjetništva in obrti v občini.

Miroslav Šuligoj Bremec

predsednik KTD Lokovec

“Muzejska razstava je ena od takih priložnosti, kjer ljudje najdejo svojo identiteto.”

Mreži muzejev tradicionalnih obrti se zdaj pridružuje še Center tehniške dediščine v Srednjem Lokovcu, za katerega je šlo največ denarja, saj so prenovili stavbo nekdanje šole.

Tudi streho je bilo treba obnoviti

Za obnovo in opremo je mestna občina porabila približno 200.000 evrov, od tega ji bo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja povrnil približno 80.000 evrov. Občina je prispevala še dodatnih 50.000 evrov za obnovo strehe in ureditev notranjosti.

Lilijana Brajlih

koordinatorka projekta Kuj.me

“Izkazalo se je, da včasih nihče ni mogel brez kovača - ne mizar, ne zidar in ne kmet. Ta ideja je bila lepilo za vso zgodbo.”

Spodnji prostori so namenjeni društvom in krajevni skupnosti. Stopnišče iz prvega v drugo nadstropje je posvečeno smolarstvu in je urejeno kot sprehod skozi gozd. Gre za poklon borovemu gozdu v Spodnjem Lokovcu oziroma stoletnim borom, ki so jih smolarji uporabljali za pridobivanje smole. V zgornjih prostorih pa bo stalna razstava o kovaštvu ter večji prostor za občasne razstave in kulturne dogodke.

Od sekirice za sladkor do kovanega odpirača

Trenutno sta na ogled dve začasni razstavi. Prva predstavlja rezbarska dela domačega učitelja Mirka Šuligoja, ki je prvi začel zbirati snovno in nesnovno dediščino. Razstava Sto mešitrjev in ena sama mizerija, ki bo odprta do decembra, pa predstavlja razne obrti. “Nagovorili smo domačine, da prispevajo kakšen izdelek, in nabralo se jih je kar nekaj zanimivih, denimo kovan odpirač za odpiranje sodov, ki so ga imeli v gostilni, in sekirica iz časa Avstro-Ogrske za drobljenje sladkorja,” razlaga Miroslav Šuligoj Bremec.

Poleg načrtovane razstave o kovaštvu bodo ohranili muzej kovaštva, ki se nahaja v bližnjem župnišču in bo del centra tehniške dediščine. Želijo pa ohraniti in dopolniti tudi drugo tehniško dediščino. “Izkazalo se je, da včasih nihče ni mogel brez kovača - ne mizar, ne zidar in ne kmet. Ta ideja je bila lepilo za vso zgodbo in formalizirali smo jo v Center tehniške dediščine z akronimom Kuj.me,” je pojasnila koordinatorka projekta Lilijana Brajlih.

Novogoriški župan Klemen Miklavič je ponosen, da z novo pridobitvijo odpirajo pot obujanju tehniške dediščine. Verjame, da bo novi center prispeval tudi k razvoju turizma in drugih dejavnosti na podeželju.


Najbolj brano