Igralec poleti na krilih aplavza

Gledališka sezona 2020/2021 se zaključuje. Spričo drugega vala epidemije covid-19 tudi tokrat na način, ki za uprizoritvene dejavnosti ni običajen. V navadi je, da se vrata gledaliških hramov zaprejo s koncem junija. To poletje pa se bomo v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica z našimi cenjenimi obiskovalci srečevali globoko v julij in se po kratki prekinitvi zopet sešli v drugi polovici avgusta.

Ni še minilo leto dni, ko sem v sestavku za prilogo Tantadruj zapisala: “… odgovori na vprašanja, kako v novih razmerah dalje, se vendarle porajajo. Res da vsaki abstinenčni krizi sledi nova pot. Zagotovo jo bomo našli tudi ustvarjalci uprizoritvenega sektorja, ne glede na status zaposlenih, ne glede na morebiten izpad finančnih sredstev.

Uprizoritvena sezona se bo zagotovo podaljšala. Bo čas poletnih dogajanj, kjer bomo gledališča zagotovo prisotna, saj so zunanja prizorišča priložnost, kjer lahko nagovarjamo heterogeno publiko in pomembno prispevamo h kvalitetnemu preživljanju prostega časa obiskovalcev.

Morda se bomo, tako ponudniki kot obiskovalci, soočali s preoblikovanjem sicer ustaljene programske ponudbe gledališč v naslednji sezoni.

Zna biti, da bomo priče spremembam žanrov, vsebin, estetike, števila gledaliških uprizarjanj.

In nenazadnje, če bomo uspele institucionalne hiše, ob primernem financiranju, v bodoče realizirati programe v kolikor toliko običajnih obsegih, bomo tudi pogodbenim sodelavcem, ki prihajajo iz sfere samozaposlenih in nevladnih organizacij, vsaj delno omilili njihov eksistenčni položaj.”

In tudi danes - leto dni zatem - smo uprizoritvene in druge sorodne dejavnosti soočene z enakimi ali vsaj podobnimi zadregami. Res je človeku lastno, da se opremljen z vsako novo izkušnjo lažje prilagaja. Zagotovo je čas, ki smo ga živeli, od vseh nas, ne samo “kulturnikov”, zahteval vrsto prilagoditev in tudi dejanj, za katera nismo bili vedno prepričani, ali so prava in bodo padla na plodna tla.

Gledališča smo po dveh koronskih izkušnjah, zadnja je v SNG Nova Gorica pomenila 209-dnevno zaprtje gledališča za obiskovalce, ob zaključku in pred pričetkom nove sezone v podobno negotovih razmerah kot pred letom dni.

V času drugega vala epidemije je bilo delo pod posebnimi pogoji in ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ in medicine dela v gledališčih dovoljeno. Vaje so potekale tako rekoč nemoteno. Študiji predstav so bolj ali manj sledili začrtanim smernicam, zato moramo ta trenutek, ob odprtju gledališč za obiskovalce, slednjim ponuditi pester izbor predstav, ki so nastajale v dolgih depresivnih zimskih in s sivino dežnih oblakov obteženih pomladnih mesecih. Ni bilo enostavno. Vaje in vaje, samo vaje ... Brez gledalcev ... Samo oder ter črna tema neme dvorane. Duhamorno ...

V času zaprtja gledališč za obiskovalce smo morali na novo oblikovati strategije privabljanja občinstva, tokrat ne v čarobno zavetje gledaliških dvoran z vso enkratnostjo občutenja gledališke predstave, temveč je bilo nujno zvabiti abonente in druge občudovalce Talijine umetnosti pred medij, ki je mladim blizu, za starejšo populacijo pa je manj običajen.

Vsak hendikep prinese tudi nove izzive: spletni prenosi aktualnih - premiernih in arhivskih predstav - ter drugih aktivnosti, ki smo jih uveljavili v “epidemioloških pogojih”, so za zaposlene predstavljali nove strokovne in delovne izzive. Nujen je bil dodaten angažma tako tehničnega, umetniškega in tudi upravnega sektorja. Treba je bilo pridobiti nova orodja za dostop do spletnih prenosov premiernih in drugih uprizoritev, prilagoditi način in izvedbo predstav za “streamanje”. Nenazadnje, tudi finančni vložki niso bili nezanemarljivi.

Spremljanje gledališke uprizoritve prek majhnega ali pač večjega zaslona je povsem drugačna izkušnja od spremljanja “žive” predstave. Družbena orodja zahtevajo drugačno percepcijo, kar je za gledališke ustvarjalce, ki jih ne gre povsem enačiti s filmskimi, kar zahteven projekt.

Pa tudi drugačen vrvež, kot ga je gledališče vajeno: prilagajanje, novi načini razmišljanja, novi mediji in nova znanja, ki so jih osvajali tako zaposleni v tehničnem sektorju kot vsi ostali, vpleteni v uprizoritvene procese. Živi prenosi iger na spletne in druge nosilce, posnete predstave in njihovo predvajanje. Zaskrbljenost, kako bodo gledalci takšen način spremljanja gledališke predstave sprejeli. A se je izšlo. Ogledi predvajanih spletnih vsebin, facebookovih profilov, youtuba, ki smo jih v gledališčih ves čas skrbno beležili, so presegli naša pričakovanja.

A kljub temu. Igralski poklic je pač specifičen. Igralec se realizira v objemu publike, poleti na krilih aplavza. Interakcija z občinstvom je nuja. Odobravanje publike nenazadnje zagotavlja potrditev o dobro opravljenem delu. Vsega tega dolgih sedem mesecev ni bilo.

In naposled se, kljub velikim organizacijskim težavam, usklajevanjem terminov, entuziazmu vseh zaposlenih, veselimo nove sezone, ki jo bomo v novogoriškem gledališču razgrnili konec avgusta, ko bomo abonente povabili k vpisu različnih abonmajev. Z malce sreče bo izpolnjen dolg do vseh, ki so se zavezali abonentski vstopnici. Niz predstav, ki jih zaradi zaprtja za občinstvo nismo uspeli realizirati, bomo odigravali v treh poletnih mesecih bodisi na zunanjih prizoriščih ali v primeru slabega vremena v objemu odrskih desk v dvorani.

Sezona 2021/2022 bo sezona novih, zanimivih, iskrivih gledaliških uprizoritev, zagotovo vrednih ogleda. Načrtovana je, kljub vsem težavam, ki smo jih vsi skupaj prebrodili v preteklem letu, kot vse sezone doslej, z mislijo na ljubo občinstvo, ki mu v SNG Nova Gorica vseskozi namenjamo veliko skrb in mnoge pozornosti.

In kot kaže, se bo v naslednji sezoni novogoriška gledališka infrastruktura obogatila še za nov zunanji uprizoritveni prostor - amfiteater. Z izgradnjo prizorišča ob boku gledališča, namenjenega različnim zvrstem v široki paleti uprizoritvenih, glasbenih in drugih dejavnosti, bo Nova Gorica zagotovo še za korak bliže evropskim prestolnicam kulture zvenečega imena.

Maja Jerman Bratec, direktorica SNG Nova Gorica

---