Črtomir in dozorevanje Slovenije v luči lepše prihodnosti

S premierno uprizoritvijo Prešernovega Krsta pri Savici v produkciji Gledališča Koper in pod taktirko režiserke Katje Pegan se bo Istra že v četrtek v Avditoriju Portorož slovesno priklonila trem desetletjem samostojne Slovenije. Slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor. Isti dan bo tudi celodnevni mednarodni simpozij o večnem vprašanju nacionalnega mita in Črtomirovem junaštvu, ki ga organizira Univerza na Primorskem.

Borut Bažec, v. d. direktorja Avditorija Portorož, piranski župan 
Đenio Zadković, režiserka Katja Pegan in mag. Martina Marušič 
Kos z Univerze na Primorskem so predstavili prihajajoče četrtkovo 
praznovanje.  Foto: Alenka Penjak
Borut Bažec, v. d. direktorja Avditorija Portorož, piranski župan Đenio Zadković, režiserka Katja Pegan in mag. Martina Marušič Kos z Univerze na Primorskem so predstavili prihajajoče četrtkovo praznovanje.  Foto: Alenka Penjak

PORTOROŽ > Predvečer 30. obletnice dneva državnosti v Avditoriju Portorož ni le pomemben trenutek spomina na prehojeno pot naše sedaj že zrele države, temveč je na lokalni ravni tudi priložnost, ki so jo izkoristili štirje istrski župani ter uresničili, kot pravi piranski župan Đenio Zadković, vizijo medobčinskega kulturnega sodelovanja.

“Tri desetletja slovenske države so pomemben mejnik ter izhodišče za temelji-to revizijo in pripravo nove strategije za boljšo prihodnost. Župani sodelujemo na različnih področjih in razumljivo ne delimo vedno enakih mnenj. Kljub temu vztrajamo in z dialogom iščemo smernice in poti do skupnih ciljev. Iz teh prizadevanj izhaja želja po sprejemu skupne istrske kulturne strategije, ki bo nadgradila naše sodelovanje,” pojasnjuje piranski župan v imenu koordinacije županov P.I.K.A. (Piran, Izola, Koper, Ankaran).

Na predstavo z avtobusom

Predstava Krst pri Savici bo v Avditoriju Portorož uprizorjena tudi v soboto. Gledalce bo nanjo popeljal tudi avtobus. Več informacij ponujajo v Gledališču Koper.

Letni oder Avditorija Portorož bo v četrtek doživel premiero Krsta pri Savici režiserke Katje Pegan - na fotografiji z Alešem Valičem, ki v predstavi igra Duhovnika. Vloga Črtomirja je zaupana Maku Tepšiću, Bogomilo igra Anja Drnovšek, medtem ko njun plesni izraz upodobita baletnika Siniša Bukinac in Dana Petretič. (Foto: Alenka Penjak)

Zakaj Črtomir ne umre?

Niti izbira Krsta pri Savici, epsko-lirske pesnitve, ki jo je leta 1836 objavil France Prešeren in jo izdal v samozaložbi v 600 izvodih, ni naključna. Pesnitev, ki jo dojemamo kot slovenski nacionalni ep, razgalja slovensko identiteto razdvojenosti in ponuja priložnost, da vsi, ki dvomijo o složni in odlični Sloveniji, ponovno razmislijo, ali želijo biti aktivni ali pasivni državljani in državljanke.

Simpozij tudi na daljavo

Mednarodni simpozij Zakaj Črtomir ne umre? bodo v četrtek predvajali na Youtube kanalu Univerze na Primorskem. Povzetki zbornika, ki spremlja simpozij, so tudi del trijezičnega gledališkega lista.

Katja Pegan dodaja, da je Krst pri Savici po literarni zgodovini in teoriji najbolj odprto književno delo. “Daje nam možnost, da ga preberemo skozi vse svoje strahove, upanja in spoznanja o smislu našega skupnega narodovega obstoja in vsakega od nas kot posameznika. Prešeren nam je zapustil skrivnostno umetnino, ki jo lahko razumemo le tako, da bomo v popolnosti razumeli svoje lastno življenje in svojo nalogo v skupnosti. Črtomir je dozorel in tudi narod je nekaj, kar zori. Zdaj je čas, da to razumemo.”

Ko je aktiven, postane triatlonec

Njena uprizoritev izhaja iz preobrazb nacionalnega mita, ki se odražajo v vprašanju in naslovni temi simpozija Zakaj Črtomir ne umre?. Simpozij o Krstu pri Savici je prvo dosedanje sodelovanje med Gledališčem Koper in Univerzo na Primorskem ter sega onkraj ustaljenih pogledov in prek slovenskih meja.

V simpozij so se vključile vse članice primorske univerze, poudarja mag. Martina Marušič Kos, nastal je tudi kratki film, ki Črtomirja preoblikuje v nasprotje pasivnosti, in sicer v triatlonca.

“Sedanji družbeno-zgodovinski trenutek kar kliče po refleksiji, kaj so slovenski mit, narod, družba in kakšen je odnos nekega naroda oziroma identitete do svoje okolice, zlasti do drugih nacionalnih identitet,” je sklenil dr. Marcello Potocco s Fakultete za humanistične študije.


Najbolj brano