Bodo ukrepi zadoščali za nov zagon?

Vlada naj bi še ta teden obravnavala interventni zakon za pomoč gostinstvu in turizmu. Delavci v gostinstvu in turizmu so pričakovali precej več od do zdaj znanih ukrepov, ki jih prinaša, zato pričakujejo, da bodo upoštevani tudi njihovi dodatni predlogi, ki se za posamezne dele panoge razlikujejo.

PRIMORSKA > Namesto sprva predvidenih 600 milijonov evrov, namenjenih za pomoč gostinstvu in turizmu v okviru interventnega zakona, ki bo v vladni obravnavi predvidoma ta teden, naj bi po do zdaj znanih podatkih delavci v gostinstvu in turizmu preko različnih ukrepov skupaj prejeli za 365 milijonov evrov pomoči. Do prejšnjega četrtka so imeli čas za oddajo svojih predlogov in zdaj čakajo, kaj od predlaganega bo tudi uslišano.

V Turistično-gostinski zbornici Slovenije (TGZS) so izpostavili predvsem potrebo po enkratnem dodatku za pomoč turizmu, ki naj bi omogočil zagon poslovanja, povezanega s številnimi stroški. Predlagali so tudi metodologijo izračuna, po kateri bi bil obseg pomoči odvisen od velikosti izpada prihodkov.

240

milijonov evrov naj bi bila vrednost izdaje novih turističnih bonov

Deležniki v turizmu pričakujejo podaljšanje že sprejetih ukrepov (subvencioniranje čakanja na delo, skrajšan delovni čas in sofinanciranje fiksnih stroškov), pa tudi moratorijev za odplačilo finančnih obveznosti.

Čeprav vsebina osnutka interventnega zakona ni znana, naj bi med drugim vključeval podaljšanje mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, povračilo stroškov odpovedanih dogodkov za industrijo srečanj, vsak državljan pa naj bi prejel tudi turistični bon v vrednosti 50 evrov.

Pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so bili kritični do predlaganega praga za povračilo stroškov pri 70 odstotkih upada prometa, ki se jim zdi občutno previsok. Previsok se jim zdi tudi 45-odstotni prag upada prihodkov za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka.

Gostinci so nekoliko razočarani

V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS so predlagali tudi znižanje DDV z 22 na na 9,5 oziroma pet odstotkov, kar bi po njihovem mnenju pomembno pomagalo obema panogama ob vnovičnem zagonu. V sekciji so kritični tudi do neživljenjskih pogojev, ki še vedno veljajo za gostinstvo in turizem, kot so še vedno veljavne omejitve števila oseb pri eni mizi, PCT pogoji, razdalja med mizami ...

“Gostinci smo nekoliko razočarani. Ukrep enkratnega dodatka, od katerega smo največ pričakovali in bi pomagal panogi na najbolj pošten in sorazmeren način, je še vedno izključujoč za večino dejavnosti v turizmu,” je povedala Patricija Furlan, predsednica sekcije gostincev, živilcev in turizma pri novogoriški obrtno-podjetniški zbornici.

Omenila je tudi, da dosedanji ukrepi z izjemo pomoči za zaposlene, ki je bila seveda dobrodošla, niso z ničemer pokrivali izpada zaradi dolgega zaprtja, pa tudi pomoči pri ponovnem zagonu še ni bilo. Izpostavila je tudi, da bodo sofinanciranja regresa deležni šele v oktobru, izplačati pa ga morajo do 30. junija, in da bodo turistični boni spet pomagali le nekaterim. S tem v zvezi je poudarila, da je ukrep novih turističnih bonov ocenjen na 240 milijonov evrov, ukrep, ki so ga sami predlagali za povračilo za izpad prometa v celotnem turizmu, pa je bil ocenjen na 150 milijonov evrov.

“Goriški gostinci upamo, da bodo tudi župani na Goriškem sledili inovativnemu in spodbudnemu načinu pomoči gostincem, kakršnega so z enkratnimi boni uvedli na območju Občine Ajdovščina,” je sklenila Patricija Furlan.

22. ura trn v Hitovi peti

V Hitu pozdravljajo vse ukrepe, ki so do zdaj pripomogli k ohranitvi delovnih mest in likvidnosti turističnih družb, ter pripravo novih rešitev za tuizem. Na osnutek zakona, ki je v pripravi že nekaj mesecev, so prek Združenja igralništva Slovenije in TGZS podali dodatne predloge. Nanašajo se predvsem na podaljšanje veljavnosti že sprejetih ukrepov in na dodatno pomoč države ob zagonu poslovanja, ki je povezan s stroški.

“Glede enkratnega dodatka za turizem smo si s člani TGZS enotni, da 70-odstotni padec realizacije predstavlja izredno omejujoč kriterij, kot pozitivno pa med drugim ocenjujemo predlagano sofinanciranje regresa,” so sporočili iz vodstva Hita, kjer glede na vse pogoje in ukrepe ne vidijo razloga, da še naprej velja omejitev obratovanja igralnic do 22. ure. Izpostavili so, da je v ponedeljek s poslovanjem pričela igralnica v Benetkah, ki podobnih omejitev poslovnega časa nima. Prepričani so, da bo to pomembno vplivalo na izbiro gostov.

---