Stanovanje - (ne)dosegljivo?

Epidemija nepremičninskega trga ni zamajala. Cene nepremičnin ob pomanjkanju ponudbe oziroma ob ponudbi luksuznih novogradenj postajajo nevzdržne. Glede na kupno moč si večina (sploh mladih) ljudi nakupa stanovanja ali gradnje hiše preprosto ne more več privoščiti. Tudi morebitne subvencije ne pomagajo veliko, če posojila ne moreš vzeti. Če imajo srečo, si kvečjemu lahko ob hiši in pomoči staršev postavijo kakšen prizidek. Kakovostno nepremičnino si v teh razmerah očitno (lahko) privoščijo premožni, ki, nemara tudi zaradi uvajanja ležarin na visoke depozite, dodatno investirajo in s tem poganjajo trg. Ob vse bolj nedosegljivem lastništvu pa je drag in negotov tudi najem. In kakšne so alternative? Skorajda jih ni.

Dostopnih stanovanj tako rekoč ni, do neprofitnih stanovanj - tudi zaradi nekaterih večnih najemnikov - ni mogoče priti. Mnoga, resda tudi stara in dotrajana stanovanja pa ostajajo prazna ali pa navidezno prazna, saj zaradi previsokih davkov deluje črni trg. Toda napovedano znižanje davčne stopnje za oddajanje premoženja v najem je žal že naletelo na nasprotovanja.

Ob vse bolj nedosegljivem lastništvu pa je drag in negotov tudi najem. In kakšne so alternative? Skorajda jih ni.

Ustavno določilo, da “država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje”, samo po sebi ne pomaga nič, če vlada za to dejansko kaj konkretnega ne ukrene. In v zadnjih letih oziroma kar desetletjih je bilo sistematičnih in sistemskih aktivnosti v tej smeri bolj malo. Zgolj “gašenje požara”.

V tem kontekstu gre razumeti zadnji popravek stanovanjskega zakona, ki med drugim prinaša zvišanje neprofitne najemnine in tudi subvencij, zaradi česar dvig ne bo prizadel socialno najranljivejših. Novost je tudi javna najemniška služba, ki naj bi lastnike stanovanj razbremenila vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, s čimer naj bi na trg prišlo več najemnih stanovanj.

Skratka, spremembe, ki so nujne in dobrodošle, saj stanovanjskim skladom primanjkuje denarja že za vzdrževanje, kaj šele nove investicije. Toda resno delo se šele začenja. Nujno je zagotoviti sistemski vir financiranja za gradnjo javnih najemnih stanovanj, razvoj ponekod v tujini že uveljavljenega stanovanjskega zadružništva, pa tudi obsežnejšo prenovo obstoječega fonda. O tem se premalo govori, čeprav gre za najbolj trajnostni pristop.


Preberite še


Najbolj brano