Mrcine, ki ponoči potujejo iz Luke

Kdor se v večernih urah pelje iz Kopra mimo luškega vhoda, ima v zadnjih tednih - nazadnje predsinočnjim - precej možnosti, da naleti na neobičajen prizor na cesti. Iz Luke namreč postopoma z izrednim prevozom odvažajo ogromne, 65-metrske elise vetrnic, namenjene v Avstrijo. Tako imenovanih projektnih tovorov izrednih dimenzij v koprskem pristanišču v zadnjih letih pretovorijo vse več, med rekorderji pa še vedno ostajata uparjalnika, ki sta leta 1999 potovala v krško nuklearko.

Kaj zaboga pa je to? Letalsko krilo? Tako se je oni večer čudila ena izmed mimoidočih, ki so s telefoni v rokah hiteli loviti nenavaden prizor pred glavnim vhodom v Luko Koper. Tam je v vsej svoji veličastnosti v soju oranžno žarečih opozorilnih lučk čakala na izredni prevoz 65 metrov dolga in 27 ton težka vetrnična elisa. “Elise prihajajo iz Španije in Indije, namenjene pa so v Avstrijo,” nam je pojasnil Rok Štemberger, v Luki zadolžen za odnose z javnostmi. V pristanišču jih sprejemajo že od februarja, zadnje ladijske pošiljke pa pričakujejo konec junija. Skupno bodo razložili in odpremili 90 setov elis, ki bodo sestavljale 30 vetrnih elektrarn.

Ena nedavnih odprav elis iz Luke Koper (Foto: Katja Gleščič)

“Pri delu s takšnimi tovori ni velikih hitrosti, ključni sta previdnost in natančnost.”

Rok ŠtembergerLuka Koper

Po ravnem gre gladko, v krožišču ne

Kdor se je iz radovednosti odločil slediti nenavadnemu tovoru na zahtevni poti od pristanišča po ankaranski in bertoški obvoznici do avtoceste, se je lahko prepričal, da je prevoz takšnega tovora izjemen logistični zalogaj, ki terja udeležbo mnogih akterjev. Po ravnem gre sicer izjemno počasi, a kolikor toliko gladko, na kritičnih točkah, kot so krožišča, pa mora tovor postati in počakati, da se njegovi številni spremljevalci z leve in desne, spredaj in zadaj uskladijo o tem, kako varno naprej. Naš “sledilec” je zabeležil, da je elisa za dobre tri kilometre dolgo pot od pristanišča do izvoza na hitro cesto v Bertokih, ki so jo na več točkah nadzirale tudi policijske patrulje, potrebovala več kot pol ure.

“Spoštovati je treba vse varnostne ukrepe, preučiti osne pritiske, ki jih dovoljujejo cesta, nadvozi, tuneli, mostovi, in vse to izpeljati na način, da ni niti najmanj ogrožena varnost tovora in prometa.”

Branko Butaladirektor družbe Comark

“Kot že samo ime pove, je priprava na sprejem projektnih tovorov enkraten projekt, ki terja od vseh udeležencev dodatno mero načrtovanja in usklajevanja. Kar zadeva luški del, je pomembno, da naši tehnologi dobijo vse tehnične specifikacije, da pripravijo načrt, kako in s čim bodo tovor preložili. Pri delu uporabljamo obalna mobilna dvigala, avtodvigala in manipulatorje. Včasih je potrebno izdelati tudi namensko opremo, s katero si pomagamo,” nam pojasni Rok Štemberger.

“Pri delu s takšnimi tovori ni velikih hitrosti,” doda, “ključni sta previdnost in natančnost.” Zato to delo opravljajo izkušeni delavci, praviloma z daljšim delovnim stažem in dodatnimi znanji. Tovor pa mora imeti hiter obrat, kar pomeni, da ne stoji predolgo na skladišču.

Zahtevno nalogo spraviti tovor iz pristanišča in ga dostaviti naročniku opravi prevoznik, ki ga najame špediter kot organizator prevoza.

Letošnja posebnost so potniški vagoni za egiptovske državne železnice. (Foto: Kristjan Stojaković, Luka Koper)

Turbine, kotli, bazeni, vagoni ...

V zadnjih letih v Luki beležijo rast tovrstnih pošiljk, zlasti v uvozni smeri. To pripisujejo predvsem velikemu številu gradbenih in energetskih projektov na zalednih trgih - v Avstriji ter na Madžarskem in Slovaškem, obenem pa tudi konkurenčnosti koprskega pristanišča pred marsikaterim drugim, ki takšnih tovorov ni vedno pripravljeno ali sposobno sprejeti.

Med nenavadnimi luškimi tovori sta letos bila tudi dva sedem metrov visoka in 45 ton težka kosa, ki tvorita zgornji del kotla v železarni v Avstriji. Pripotovala sta iz Turčije. (foto: Peter Kleva)

Poleg trenutno najbolj “popularnih” elis so med projektnimi tovori, ki potujejo skozi Luko Koper, pogosto tudi turbine za hidroelektrarne, zasuni, generatorji, uparjalniki, kotli in podobno. Med letošnjimi posebnostmi so potniški vagoni, ki jih pretovarjajo za egiptovske državne železnice. Med zanimivejše tovore spadajo še različna plovila, vozila, tudi luksuzni bazeni, posebni delovni stroji ...

Mobilni generator (foto: Luka Koper)

Dogodek leta 1999

Med najtežje tovore, ki so jih doslej pretovorili v Luki, se še vedno uvrščata uparjalnika za Nuklearno elektrarno Krško. Njuna pot iz Kopra v Krško se je konec poletja 1999 v kolektivni spomin Slovencev usedla kot pravcata atrakcija. Po 343 ton težka in 20 metrov dolga uparjalnika za nuklearko sta 18. avgusta z ladjo nemškega ladjarja odrinila s severa Španije in v koprsko Luko priplula 28. avgusta.

Konvoj s prvim uparjalnikom je iz Kopra krenil 30. avgusta. Namesto ob 8. uri je zaradi deževnega vremena in mokrih cest začel pot ob 11.35, smo tedaj poročali v Primorskih novicah. Ob Ferrarski ulici je dogajanje spremljalo na tisoče radovednežev. Tolikšno zanimanje je leto pred tem v Kopru pritegnil tudi obisk letalonosilke J. F. Kennedy.

Tako je 30. avgusta 1999 krenil na pot iz Kopra v Krško prvi izmed dveh novih uparjalnikov za nuklearko. (foto: Arhiv PN)

Prvi, koprski del poti uparjalnika v 77-metrski transportni kompoziciji je potekal brez zapletov in s še nekoliko večjo hitrostjo od sprva napovedanih štirih kilometrov na uro. Strmine na cesti do počivališča na Črnem Kalu so premagovali s pomočjo kar treh vlačilcev. Pot uparjalnika so nekoliko “popestrili“ pripadniki mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki so se 1. septembra na Razdrtem priklenili na tovor, kljub pozivom policije in organizatorjev prevoza pa so jih morali nato prisilno odstraniti. Prvi uparjalnik je po osmih dneh 6. septembra srečno prispel na cilj, teden kasneje je na pot krenil tudi drugi.

Da sta uparjalnika lahko varno prestala pot od Kopra mimo Ljubljane do Krškega, je bilo potrebno izvesti posege na 50 točkah trase. Šlo je za spremembe naklona zemljišča, ojačitve mostov in viaduktov in poglobitve cestišča pod nadvozi, za kar je Nuklearna elektrarna Krško namenila osem milijonov dolarjev.

Noč prinaša manj tveganj

S takšnimi izzivi se dnevno soočajo v družbi Comark s sedežem v Ljubljani, ki z Luko Koper pogosto sodeluje pri prevozih projektnih tovorov. Direktor Branko Butala se dobro spomni poti uparjalnikov v Krško, med katero ni bilo nevšečnosti. Spomni pa se tudi nesrečnega dogodka izpred več kot 30 let, ko se je uparjalnik, prav tako namenjen v Krško, na poti iz Reke prevrnil na cesto.

“Pri takšnih prevozih je varnost izjemnega pomena. Mi na srečo doslej nismo imeli nesreč, razen primera, ki se nam je zgodil v Avstriji, ko je voznik tovornjaka, ki ni pravočasno zaznal, da pred njim pelje izredni prevoz, trčil v dva naša spremljevalna kombija, ki sta zagorela, oba voznika pa je rešila voznica tretjega spremljevalnega kombija. Kritičnost teh tovorov vsekakor pogojujejo cestna in železniška infrastruktura, zmogljivosti pristanišča, dvigal ... Spoštovati je treba vse varnostne ukrepe, preučiti osne pritiske, ki jih dovoljujejo cesta, nadvozi, tuneli, mostovi, in vse to izpeljati na način, da ni niti najmanj ogrožena varnost tovora in prometa. Zato ti prevozi običajno potekajo v nočnem času, ko je manj prometa,” pojasni Butala in doda: “Običajno je najbolj kritična točka pred vhodom v tovarno ali ob izhodu iz luke do avtoceste.”

Eden večjih projektnih tovorov, ki so ga pripeljali iz Luke Koper, je bila stiskalnica za avtomobilsko industrijo, ki jo je novomeško podjetje TPV naročilo iz Španije. “Pošiljka je imela skupno maso okrog 1000 ton, najtežji kosi so tehtali 160 ton,” pove direktor Comarka. Ponosen je tudi na ladijsko pošiljko s 4000 tonami projektnega tovora, ki je bila sprva namenjena v pristanišče Costanza na Črnem morju, a so jo decembra lani uspeli preusmeriti v Luko Koper. “Šlo je za 300 tovornjakov težkega tovora, namenjenega za rudnike bakra in zlata v Srbiji. Uspeli smo ga razložiti, ga skupaj z Luko posortirati in zvoziti v Srbijo,” je zadovoljen Butala.

Eden večjih projektnih tovorov, ki ga je podjetj Comark pripeljalo iz Luke Koper, je bila stiskalnica za avtomobilsko industrijo, ki jo je novomeško podjetje TPV naročilo iz Španije. (Foto: Comark)

Do cilja so med drugim pripeljali tudi kopico trasformatorjev, proizvedenih bodisi doma bodisi v tujini, med rekorderji po dimenzijah pa sta dve gigantski okni, ki so ju pred petimi leti pripeljali v družbo Aconi. “Vsak kos je tehtal 220 ton. Prevoz je bil izjemno zahteven. Tovor je bil izdelan v Nemčiji, po reki smo ga pripeljali do belgijske luke in nato z namensko ladjo v Koper.

Železniška povezava za zdaj še šibka točka

Na to, v katero pristanišče bo priplul “tovor s posebnimi potrebami” vpliva več dejavnikov, razloži Butala. Elise vetrnic so našle optimalno pot skozi Luko Koper, a takšnega tovora bi si zagotovo želeli tudi v pristanišču Hamburg. “Zgodi se, da so določene luke v nekem trenutku prezasedene ali za kupca predrage. Pogosto je pomemben tudi čas. Določen tovor lahko pride iz Kopra v Avstrijo v dveh, treh dneh, njegova pot z ladjo do Hamburga in od tam do Avstrije pa bi trajala veliko dlje,” ponazori direktor Comarka. “Naša šibka točka ta trenutek je vsekakor železniška povezava, a je v teku njena obnova, zato smo tudi tu optimisti,” dodaja.


Najbolj brano