Davčna reforma in socialna kapica ne bosta šli zlahka skozi parlament

Pred pastmi načrtovane davčne reforme in socialne kapice ne svarijo le politične stranke, ki se jasno deklarirajo kot opozicija. Da pri socialni kapici ne podpirajo vlade, so že sporočili tudi iz poslanske skupine Desus. Njihov poslanec Robert Polnar, ki velja za najbolj naklonjenega koaliciji, napoveduje, da se bo aktivno boril tudi proti “politično všečni” davčni reformi.

LJUBLJANA > Zaradi razmerij med koalicijo in opozicijo je pri sprejemanju odločitev v parlamentu pomemben vsak glas. Kaže, da bo pri odločanju o zakonu o debirokratizaciji, kjer je zapisana tudi socialna kapica za plače nad 6000 evrov bruto, in pri treh davčnih zakonih preštevanje za koalicijo še zahtevnejše.

Od kod bo v proračun prišlo 900 milijonov?

Uvedba socialne kapice bi prihodke v pokojninski blagajni zmanjšala za 110 milijonov evrov letno, opozarjajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V zdravstveno blagajno bi se zaradi kapice nateklo 65 milijonov evrov manj.

Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta

“Preden DZ sprejme tako pomembno odločitev, bi moral biti seznanjen z izračuni, kaj to pomeni in kakšne so možnosti za kompenzacijo tega velikega negativnega učinka na prihodkovni strani.”

Davčne spremembe med drugim obetajo postopno zvišanje splošne olajšave s 3500 na 7500 evrov, znižanje najvišjega dohodninskega razreda s 50 na 45 odstotkov ter nižjo obdavčitev dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem. Davčni posegi, ki jih predlaga vlada, bi na eni strani povišali neto dohodke zaposlenih (najbolj bi se neto plače povišale tistim, ki zaslužijo največ), a na drugi strani bi državni proračun izgubil približno 900 milijonov evrov letno.

Fiskalni svet opozarja, da ni jasnih izračunov, s katerimi prihodki bo država nadomestila ta izpad. V okoliščinah povečevanja javnega dolga zaradi pandemije covida-19 ima lahko zniževanje proračunskih prihodkov še dodatne negativne posledice, svari predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Na zahtevo Levice so se o predlaganih davčnih spremembah včeraj pogovarjali člani parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek jim je pojasnila, kako naj bi država nevtralizirala izpad prihodkov iz naslova dohodnine: “Višji neto dohodki bodo vplivali na javne finance, saj se bo povečala potrošnja, na drugi strani pa bodo podjetja imela možnost zaposlovanja strokovnega, visoko izobraženega kadra, ki pozitivno vpliva na rast podjetij, večjo produktivnost in višje dobičke podjetij.” Davčne olajšave za podjetja bodo po pričakovanju ministrstva povečale njihovo produktivnost in konkurenčnost.

Polnar: gre za politično všečnost

V opoziciji v predlaganih posegih vidijo le davčne odpustke za bogate. “Iz te države ne bežijo najbolje plačani zdravniki, odvetniki in menedžerji, ampak ljudje, ki si tu ne morejo vzpostaviti pogojev za življenje, med drugim ne pridejo do stanovanja,” je Luka Mesec (Levica) opozoril na to, da bi morala država prej kot za najbogatejše poskrbeti za ostale družbene skupine.

Gre izključno za pomoč najbogatejšim, ostali pa bodo za nekaj deset evrov imeli slabše in dražje javne storitve, ki se plačujejo iz proračuna. Robert Polnar iz poslanske skupine Desus, ki se je že večkrat javno postavil na stran koalicije, tokrat obeta, da bo aktivno nasprotoval davčni reformi in se “angažiral, da kaj takega ne bo sprejeto.” Dohodninske spremembe bi vplivale tudi na občinske proračune, saj gre več kot pol dohodnine za opravljanje zakonsko določenih nalog občin. Polnar v predlagani davčni reformi vidi le “politično všečnost”, v predlogu za znižanje najvišjega dohodninskega razreda s 50 na 45 odstotkov pa “tenkočutno skrb za najbogatejše v državi”. Poslanci Desusa so tudi že napovedali, da so proti socialni kapici.

Pomemben je dinamični učinek

V SDS so se že večkrat vprašali ali so nasprotniki davčne reforme, vključno s sindikati, proti temu, da bi se delavcem zvišale plače. Včeraj je to izpostavil tudi njihov poslanec Marko Pogačnik: “Ne moremo mimo dejstva, da te davčne spremembe pomenijo višje plače za zaposlene v Sloveniji.” Kot je poudaril, je treba gledati na dinamični učinek davčne reforme, torej tudi na to, da bo postalo slovensko poslovno okolje bolj privlačno za podjetja, ki bodo tukaj plačevala davke.

Včerajšnja razprava in glasovanje na komisiji za nadzor javnih financ je šlo v prid nasprotnikov davčne reforme. V parlamentarnih komisijah ima sicer opozicija že po definiciji večino članov. Za usodo zakonov, ki jih predlaga vlada, bo ključno, kakšna bodo politična razmerja v odboru za finance in na plenarnih sejah.

---