Večina kopalnih voda je “odličnih” in “dobrih”

Slovenijo uvrščajo med enajst držav, v katerih so vse kopalne vode primerne za kopanje in v tej skupini so še Hrvaška, Grčija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Litva, Malta, Romunija ter Slovaška. Tako navaja evropsko poročilo o 22.276 kopalnih vodah za lansko leto, pri nas pa so podobno poročilo o kakovosti 48 kopalnih voda pripravili v Agenciji RS za okolje (Arso).

PRIMORSKA > Delež odličnih kopalnih voda v Evropi se v obdobju 2014–2020 za obalne vode giblje med 85 in 87 odstotki in za celinske med 77 in 81 odstotki. Kakovost obalnih območij je zaradi večje samočistilne sposobnosti morja običajno boljša in podobne razlike med kakovostjo kopalnih voda na celini oziroma morju ugotavljajo tudi v Arsu.

Kopališče v Žusterni kot “zadostno”

21 kopalnih voda na morju je že vrsto let nad evropskim povprečjem, saj so bile do pred dvema letoma vse takšne vode odlične kakovosti. Kljub predlanskemu onesnaženju na kopališču v Žusterni, kjer so se v iztok hudournika pomešale fekalije, so to kopališče v štiriletnem primerjalnem obdobju označili kot zadostno, zaradi česar je delež odličnih kopalnih voda na morju v zadnjih dveh letih znašal 95,2 odstotka, medtem ko smo imeli odličnih celinskih kopalnih voda lani 76,9 odstotka.

Težave so imeli tudi na Bernardinu

Po težavah z izcednimi vodami iz meteornega jaška pri kopališču Plaža hotela Vile Park sta Arso in Okolje Piran občasno opravila analize tudi v bližini iztoka. Vrednosti fekalnih bakterij so nihale glede na količino padavin, Okolje je prepovedalo kopanje v neposredni bližini in vzdolž obale, česar pa niso vsi upoštevali, povišane vrednosti bakterij v iztoku na kakovost vode, na srečo, niso vplivale.

Kot ugotavljajo v našem poročilu, je bilo 85,1 odstotka kopalnih voda odličnih, torej 40 od 47, štiri so bile dobre kakovosti in tri zadostne, nobena kopalna voda pa ni bila takšna, da bi morali kopanje prepovedati, in glede na prve letošnje rezultate na kopalnih vodah na morju še pred začetkom kopalne sezone se dobre kakovosti vode nadejajo tudi letos. Podatke prvih analiz so objavili na prikazovalniku Karta kopalnih voda, kjer bodo objavili tudi morebitna opozorila za zdravo in varno kopanje. Čeprav so za merilno mesto sredi žusternskega kopališča zapisali, da je skladno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ob tem opozarjajo, naj se ob iztoku hudournika ne kopajo.

Kopalne vode v Istri čezmerno obiskane

Monitoring kopalnih voda izvajamo skladno z Evropskimi kopalnimi direktivami od leta 2004, dve leti zatem je začela veljati nova direktiva, s katero smo posodobili seznam kopalnih voda in od leta 2009 jih imamo 48. Zahteve direktive izvajamo od leta 2010, monitoring se nanaša na bakterije E.coli in intestinalne enterokoke. Vzorčenje poteka v času kopalne sezone, ki se je na morju začela v torek in se bo končala sredi septembra, na celinskih vodah pa traja od 15. junija do 31. avgusta. Lani so na 27 celinskih vodah odvzeli 201 vzorec in na 21 kopalnih vodah na morju 235 rednih vzorcev pa še 27 dodatnih v okviru analiz onesnaženja.

Kaj pa celinske kopalne vode?

Že vrsto let so kot odlične ocenjene celinske kopalne vode tudi na reki Nadiža (poleg Bohinjskega jezera, Šobčevega bajerja, večine mest Blejskega jezera ter mestoma na Kolpi). Dobre kopalne vode so navadno nekatera mesta na Soči in Kolpi in tudi na Krki. Predlani so bile kot zadostne ocenjene tri celinske kopalne vode - kopalno območje Idrijce v Bači pri Modreju, kopalni območji na Kolpi Dragoši–Griblje in Primostek. Na dveh kopalnih območjih so se razmere lani izboljšale na “dobro”, na Idrijci in Kolpi, “zadostne” so ostale razmere v Primostku, na novo pa je za “zadostno” obveljalo kopalno območje na Krki v Žužemberku.

---