Temelj za sožitje različnosti v luči migracij in begunske krize
V okviru Inštituta za filozofske študije ZRS Koper se zaključuje raziskovalni projekt, sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), z naslovom Medreligijski dialog: temelj za sožitje različnosti v luči migracij in begunske krize.
Dr. Nadja Furlan Štante Foto: Jože Suhadolnik
Temeljno izhodišče raziskovalnega projekta je vprašanje pomembnosti kultiviranja aktivnega, iskrenega medreligijskega dialoga, v kontekstu sodobnih migracij, ki prepoznava in razbija negativne stereotipne predstave in predsodke, dviguje raven strpnosti, spoštovanja in krepi medsebojno razumevanje tako v vsakdanjem življenju posameznikov in posameznic različnih veroizpovedi in duhovnosti kot tudi na hierarhični institucionalni religijski ravni.
Medreligijski dialog v sodobni družbi namreč pomeni dialoškost na ekumenski, in medreligijski ravni ter dialoškost med tradicionalnimi religijami ter novimi religijskimi gibanji, med verujočimi in neverujočimi.
V sodobnih konfliktih igra religija pomembno vlogo, tako kot orodje za upravičevanje nasilja, pa tudi kot navdih in generator miru.
Ne bo miru med narodi brez miru med religijami
V sodobnih konfliktih igra religija pomembno vlogo, tako kot orodje za upravičevanje nasilja, pa tudi kot navdih in generator miru. Svet postaja vse bolj medsebojno so-odvisen in povezan, tako zaradi globalizacije kot migracij, ki posledično povzročajo več interakcij in trenj med različnimi kulturami in religijami. V zadnjih letih so nekateri strokovnjaki na področju religijskih znanosti poskusili vzpostaviti univerzalno etiko miru. V začetku leta 1989 je nemški teolog Hans Küng svoje predavanje, ki ga je imel na Unescu v Parizu naslovil: “Ne bo miru med narodi brez miru med religijami”. Za Künga to pomeni, da je dialog med religijami in preiskava njihovih temeljev nuja sleherne družbeno-religijske sfere.
Pomen dialoških odnosov med religijami je dobil še močnejšo vlogo v luči ponovne oživitve pomena religije (desekularizacije), ki je pomembna v glavnih kontekstih, npr. v kontekstu demokratične politike, v kontekstu političnega ekstremizma in terorizma ali v okviru integracije ali neintegracije priseljencev/k. Nekatere tekoče razprave povezujejo še zlasti zadnja dva, zlasti versko-politični ekstremizem in terorizem, z neuspešno integracijo.
Vera je pomemben del kulturnega kapitala
Vrednostni sistem osebe pogosto temelji na veroizpovedi. Vera je namreč pomemben del kulturnega kapitala posameznika/ce in v primeru, da se oseba preseli v drugo državo, bo prav element vere poglavitnega pomena, ki ga posameznik/ca zvesto prenese s seboj. Tudi če bo izgubljena vsa materialna lastnina, bo priseljencem/kam ta verski kapital ostal. Religija lahko postane pomemben del identitete migranta/ke, tudi če se le-ta ne zanima za verske zadeve, preden zapusti matično državo.
Ko je migrant/ka v novih razmerah, brez družinskih in socialnih povezav in ko posamezni migrant/ke začutijo potrebo po zaščiti svoje identitete, postane religija bistvenega pomena. Glede na podlago, ki jo bo migrant/ka deležen v državi gostiteljici, bo religija postala pozitiven ali negativen element v procesu osebne integracije. Zato sta vzpostavitev strpnosti preko religijskega opismenjevanja ter spodbujanje medreligijskega dialoga zelo pomembna tudi za proces integracije priseljencev/k in širšega medsebojnega sožitja. Oboje je namreč ključnega pomena pri transformaciji in dvigu človeške zavesti tako na individualni kot na kolektivni ravni.
Dr. Nadja Furlan Štante, vodja raziskovalnega projekta in sodelavka Inštituta za filozofske študije ZRS Koper