Od begunca do zlobnega starca

Prvo nagrado Ita Rina za življenjsko filmsko delo prejme igralec Ivo Barišič, do upokojitve pred sedmimi leti član ansambla novogoriškega gledališča, zatem pa vse uspešnejši filmski igralec.

NOVA GORICA, KRANJ > Na Igralskem filmskem festivalu Kranj - KRAFFT, ki bo potekal med 15. in 20. junijem, bo Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev prvič podelilo stanovske nagrade in priznanja. Nagrado Ita Rina bo prejel Ivo Barišič, bienalno Sekcije plesnih ustvarjalcev LOK za življenjsko delo pa Milko Šparemblek.

Še ga bomo gledali!

Prvo so poimenovali po naši prvi in največji slovenski filmski zvezdi, v Divači rojeni Idi Kravanja, ki je zaslovela kot Ita Rina. V utemeljitvi so zapisali, da je Barišič “prepoznaven, markanten filmski rokohitrc, ki vsaki vlogi vdihne vse potrebno in še več: od osnovne silovite prezence preko prefinjenih detajlov do kompleksne interpretacije, ki jo tenkočutno vplete v dogajanje celotnega filma”.

Cvitkovič o Barišiču

Režiser Jan Cvitkovič je z Barišičem leta 2015 sodeloval tako v svojem kratkem filmu Ljubezen na strehi sveta kakor v gledališki predstavi SNG Nova Gorica Otroci Adama in Eve: “Dojemam ga kot inteligentnega in samosvojega človeka z mikroskopskim čutom za opazovanje. Taki ljudje so skoraj avtomatično tudi izjemni igralci. Predvsem pa ga dojemam kot zaveznika na filmskem snemanju ali v teatru. To je tiste vrste igralec, čigar pripombe in predloge je vedno vredno resno jemati. Včasih je malo trmast, ampak zdi se mi, da s tem poskuša samo preizkusiti, kakšnega kalibra je režiser. Kar pa se zasebnega življenja tiče; vsakič kadar ga vidim ali slišim, sem resnično vesel. Edina njegova (meni znana) hiba je ta, da skoraj nič ne pije in se, posledično, z njim ne moreš družiti do zore, čeprav bi se rad.”

Igralec, ki smo ga poklicali včeraj, se je s filmom prvič pobliže srečal leta 1971, ko je Jože Babič - “veliki mag teatra in filma”, poudari Barišič - v okolici Maribora snemal črno-belo Poslednjo postajo. “Bil sem begunec,” se spominja igralec. “Stala je tam s svojimi velikimi očmi in neizprosno vrtala vame. Bila je ljubeča, bila je trpeča, bila je neizprosna, bila je jokava, cmerava, bila je velika ljubimka. Kadarkoli sva se srečala, me je objela in zahtevala od mene največ, kar je bilo mogoče. Vedno znova sva se srečevala skozi teh dolgih petdeset let.”

Nastopil je v Pretnarjevem Idealistu, posnetem po Cankarjevem Martinu Kačurju, Bevčevi komediji To so gadi in drugih, še posebej pa blesti v tem tisočletju: igral je v Luzarjevem celovečercu Srečen za umret, Nahtigalovih in Benčičevih kriminalkah Psi brezčasja in Korporacija, v Cvitkovičevem kratkem filmu Ljubezen na strehi sveta ...

Izjemno ga žalosti, da se zdaj nagrade z njim ne veseli Marko Sosič, pisatelj in režiser, s katerim je večkrat sodeloval, tudi v svoji največji filmski vlogi, celovečerni Komediji solz (2016). “Še vedno ne morem sprejeti, da ga ni več. Morda na onem svetu naprej snema, kdove kaj je tam ... To nagrado bi tako rad delil z njim!”

Novica, da jo prejme, ga je zelo presenetila: “Seveda sem počaščen, obenem pa me je preplavil srh: prejmem jo za življenjsko delo. Nimam občutka, da sem naredil dovolj zanjo. Upam, da bomo še kaj snemali.”

Seveda ga bomo še gledali: v produkciji Arsmedie, zaslužne že za Sosičevo Komedijo solz, je lani z režiserko Rahelo Jagrič Pirc posnel mladinski film Vesolje med nami, upodobil je starega slepega astronoma. Kmalu bo kot zloben starec nastopil v Dolini rož, ki jo nacionalna televizija snema po uspešnici Tadeja Goloba. In veseli se ogleda filma, ki ga je posnel Bojan Maraž, rojak z Goriškega: “Kot oblikovalec je pred kakimi petnajstimi leti delal v našem gledališču. V klepetu mi je povedal, da živi v Bangkoku, navdušil sem se, nakar me je povabil k sebi. In res, odpotoval sem, tam pa se nisem mogel upreti njegovi neizprosni želji, da bi skupaj posnela film o starejšem človeku, ki gre iskat še en košček življenja nekam drugam,” pravi Barišič. Nedavno, v tej koronadobi, je Maraža spet srečal v Novi Gorici. “Povedal mi je, da bo po vseh teh letih dokončal film. Z velikim veseljem čakam.”

In kaj je bistveno za uspešen nastop v filmu? “Režiser, ki ti zaupa in verjame. Priti mora do ustvarjalne kemije, do sožitja.”

---