Kineziologija za kakovost življenja

Vizija delovanja Inštituta za kineziološke raziskave (IKARUS) ZRS Koper je “kineziologija za kakovost življenja”. Delovanje inštituta je izrazito interdisciplinarno in mednarodno, njegov predstojnik je dr. Boštjan Šimunič, po izobrazbi inženir računalništva in informatike z doktoratom iz elektrotehnike o modeliranju vzdolžnih skrčkov in prečnih deformacij skeletnih mišic na električno stimulacijo. Dr. Šimunič je bil tudi vrhunski športnik, na olimpijadi leta 2004 je v Atenah za Slovenijo nastopil v troskoku. Njegovi članki dosegajo izjemno veliko citiranost, pri vodenju inštituta pa med drugim zagovarja visoko etično držo.

Dr. Boštjan Šimunič Foto: Tomaž Primožic/FPA
Dr. Boštjan Šimunič Foto: Tomaž Primožic/FPA

Inštitut za kineziološke raziskave IKARUS je pomembna enota z razvejano dejavnostjo v okviru ZRS Koper. Katere so ključne naloge v delovanju inštituta?

“Primarna dejavnost inštituta je seveda raziskovanje: imamo jasno vizijo in tudi ime raziskovalnega programa - Kineziologija za kakovost življenja (sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS). Preučujemo človekovo prilagodljivost z vidika njegovega razvoja pa tudi z vidika delovanja različnih stresorjev. Danes med negativnimi stresorji prednjačijo gibalna neaktivnost, staranje, poškodbe, bolezni, neprimerno delovno okolje in pripomočki, tudi restrikcijski ukrepi zaradi pandemije covid-19, pa tudi neobstoj gravitacije pri bivanju v vesolju. Med pozitivnimi stresorji pa nas zanimajo rehabilitacija, vadba in šport. Pohvalimo se lahko z res izjemno znanstveno produkcijo naših sodelavcev, ki danes šteje kar 324 znanstvenih člankov objavljenih v najimenitnejših revijah, več kot 10.000 čistih citatov, 8 monografij in kar 78 poglavij v monografijah.

Pridnost, zagnanost, požrtvovalnost, poštenost in spoštovanje so vrednote, na katerih temelji moje vodenje inštituta.

Smo tudi zelo aktivni pri vzpostavljanju in koordiniranju študijskih programov. Do leta 2017 je bila to Aplikativna kineziologija, danes pa imamo v akreditacijskem postopku sodobne mednarodne študijske programe ergonomije, človekove zmogljivosti in športnih tehnologij.”

Znanost tudi promovirate.

“Znanost promoviramo na že 11. periodični konferenci Otrok v gibanju, prirejamo poletne šole za podiplomske študente in izdajamo znanstveno revijo Annales Kinesiologiae. Ustanovili smo tudi Mediteranski center zdravja (MCZ) ZRS Koper, ki skrbi za promocijo znanja in stroke z dogodki, preventivnimi programi, meritvami zdravja, z laboratorijem pa dopolnjuje raziskovalno delo inštituta. Pohvalimo se z dvema akreditacijama: FIFA medicinskim centrom odličnosti ter Olimpijskim referenčnim športnomedicinskim in terapevtskim centrom.”

Svoje zametke je imel inštitut v katedri za didaktiko športa na Pedagoški fakulteti. Kateri so bili najpomembnejši koraki, ki so IKARUS ZRS Koper pripeljali do današnjega obsega in strukture?

“Že leta 1990 je aplikativno kineziologijo (znanost o gibanju) v Sloveniji začel razvijati prof. dr. Rado Pišot. Bil je vizionar, videl je, da bo kineziologija pridobivala raziskovalno pomembnost. Tako je tudi botroval vsem glavnim mejnikom našega hitrega razvoja. Na katedri za didaktiko športne vzgoje in motorike na koprskem oddelku Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je deloval, so se postopoma rojevale ideje o prvih raziskovalnih projektih, nato o inštitutu, laboratoriju, konferencah, znanstvenih sestankih in študijskih programih. Mednarodno odpiranje in vključevanje je bilo ključno, saj smo bili 'odrezani' od financiranja raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki je bilo takrat osredotočeno predvsem na šport in na Ljubljano.

Leta 2001 se je dr. Pišot priključil prvemu mednarodnemu projektu, preučevanju posledic človekovega bivanja v vesolju. Kasneje smo izvedli pet zelo kompleksnih raziskav za različne vesoljske agencije in s tem pridobili izjemne znanstvene stike, kar je pomembno botrovalo širitvi mednarodne partnerske mreže. Pri tem smo se vedno spraševali, ali je možno te izsledke uporabiti tudi na zemlji v našem vsakdanu, saj so posledice zelo podobne, le mehanizmi so drugi. Tako smo se pričeli osredotočati tudi na rehabilitacijo, staranje in seveda gibalno neaktivnost, ki je danes že drugi dejavnik vsesplošne umrljivosti za hipertenzijo in pred kajenjem. Naslednji preboj je bil z vključevanjem nove generacije izjemnih znanstvenikov na področju preučevanja možganov in kontrole gibanja. Preučujemo potencial vadbe možganov za ohranjanje in povrnitev gibanja, zaviranja kognitivnega in tudi fizičnega upada. Danes se lahko pohvalimo z vrhunsko raziskovalno opremo, znanjem, znanstveno mrežo in zagnanostjo, ki nam omogočajo realizacijo še tako zahtevnih izzivov.”

Uveljavili so merilnik, ki je postal zlati standard

Pred dvajsetimi leti je ZRS Koper pridobil prvi nacionalni projekt o vlogi biomehanskih lastnosti skeletnih mišic v gibalnem razvoju otrok in kasneje še projekt o gibalni športni aktivnost za zdravje. Ob omenjeni ste izpeljali še vrsto drugih zanimivih raziskav.

“Šlo je za kar petletno spremljanje prek 300 otrok, starih od 9 do 14 let. Pri njih smo na inovativen način preučevali gibalne navade, mišični razvoj in pomen redne športne vadbe. Takrat smo prvič v obsežni študiji uporabili tenziomiografijo, diagnostično metodo, ki jo sorazvijamo in je plod slovenske znanosti. Poudarili smo, da se je v otroštvu pomembno športno udejstvovati, predvsem zato, da z vadbo okrepimo tiste mišice, ki jih drugače le težko, a so pomembne za zdravje naših sklepov. Takoj za tem smo razvili in kot prvi uporabili merilnike pospeška za objektivno merjenje gibalnih navad, ki danes veljajo za splošno sprejeti zlati standard. Poročali smo tudi, da je potrebno med vesoljskim letom ali ležanjem v postelji vzdrževati nevtralen kaloričen vnos, da preprečimo še hitrejšo izgubo mišične mase in funkcije. Kot prvi smo lahko povedali, da starejši preiskovanci izgubljajo mišično maso in funkcijo med ležanjem v postelji hitreje kot mlajši in da se jim le stežka, če sploh, povrne med rehabilitacijo. Predlagali in vrednotil smo tudi, da lahko z možgansko vadbo zavremo upade kognitivnih in fizičnih sposobnosti in pospešimo rehabilitacijo.”

Poudarjate, da delujete za zaščito ljudi v trajnostnem razvoju. Za kaj gre in kako je vaša dejavnost namenjena “običajnim” ljudem?

“Naš raziskovalni program Kineziologija za kakovost življenja (sofinanciran s strani ARRS) se s sklopi raziskav osredotoča na tri vidike: vzpostavljanje in oblikovanja gibalnih kompetenc, izrabo gibalnih kompetenc in upad oziroma ohranjanje gibalnih kompetenc. Gre za model trajnostnega razvoja človeka, ki zagotavlja celostno obravnavo in skrb za dolgotrajno zdravje, mobilnost in visoko kakovost življenja.”

Odprtost povečuje znanje

Kadrovska struktura vaše ustanove je zelo pestra, interdisciplinarna in mednarodna. Kakšne so prednosti takšnega tima?

“IKARUS ZRS Koper je dosegel kritično maso izjemno uspešnih raziskovalcev, kar 23, že pred desetletjem. To je bila res strma zgodba o uspehu, ki je temeljila na plodnem, pozitivnem in spodbujajočem odnosu na Univerzi na Primorskem v prepletu raziskovalnega in pedagoškega dela. Žal je po zamenjavi vodstva univerze to obračunavalo z nekaterimi posamezniki in nam podelilo nezakonito odpoved delovnega razmerja. Tako smo leta 2017 v IKARUS ZRS Koper - takrat že zunaj univerze - ostali le še štirje raziskovalci. Počasi smo pridobivali nove projekte, s tem financiranje in danes nas je 17, iz kar šestih držav. Naj poudarim, da verjetno ni bolj prekarnih delavcev, kot smo raziskovalci, saj imamo v svoji karieri običajno sklenjenih med 30 in 50 pogodb o zaposlitvi. Kot predstojnik zato marsikatero noč ne zaspim in razmišljam, kako mojim odličnim raziskovalcem zagotoviti podaljševanje njihovih zaposlitvenih pogodb.

Interdisciplinarnost in mednarodnost pa sta pri nas seveda izjemno zaželena. S tem se povečuje naše znanje, potencial v opremi in v mednarodnem sodelovanju ter pri znanstvenih idejah, ki jih štejem kot največje bogastvo. Poveča se tudi poglobljenost in odmevnost našega dela.”

Kje vidite nadaljnje priložnosti in možnosti inštituta IKARUS ZRS Koper?

“V minulem obdobju smo največ energije vložili v preučevanje mehanizmov in časovne dinamike mišične prilagodljivosti, preučevanje komunikacije med možgani in mišicami (kontrola gibanja), v inženirski razvoj rešitev na področju mišične, gibalne in športne diagnostike, v snovanje ergonomskih analiz in rešitev za zdravo delovno mesto, v preučevanje staranja različnih ciljnih skupin (športniki starostniki, oboleli), v sociologijo gibalne neaktivnosti in v preučevanje posledic breztežnosti.”

Kot vrhunski športnik in olimpijec ste bili tudi na “drugi strani”, podobno kot pobudnik ustanovitve vašega inštituta dr. Rado Pišot, ki je bil trener vrhunskih športnikov. Vam je osebna izkušnja v pomoč pri strokovnem in raziskovalnem?

“Šport mi je dal veliko in to mu tudi vračam. Ne toliko vrhunskemu športu, bolj redni gibalno-športni vadbi za zdravje. Pridnost, zagnanost, požrtvovalnost, poštenost in spoštovanje so vrednote, na katerih temelji moje vodenje inštituta. Obenem pa smo razvili in ohranili ničelno toleranco do raziskovalne neetičnosti in nepoštenosti.”


Preberite še


Najbolj brano