Človekove pravice v novih družbenih razmerah
Specifika programske skupine “Družbena pogodba v 21. stoletju” (sofinancirane s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS) je, da temelji na sodelovanju treh institucij: Filozofske fakultete, Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Programska skupina temelji na sodelovanju treh institucij. Foto: ZRS
Nastala je na pobudo prof. dr. Ksenje Vidmar Horvat, ki je imela vizijo trajnega sodelovanja različnih institucij in s tem različnih ved. Od leta 2015, ko je bila ustanovljena, se lahko pohvali s številnimi raziskovalnimi dosežki, ki so sad prepletanja disciplinarnih polj sociologije, komunikologije, medijskih študijev in filozofije.
Okvir družbene pogodbe kot varovalka
Naslov - Družbena pogodba v 21. stoletju - ni naključen. Sam koncept družbenega dogovarjanja je v temelju vseh oblik demokratičnega sobivanja. Pogodba, tj. soglasje udeleženih, je eden od instrumentov, ki že vnaprej izključujejo avtoritarni pristop k družbeni organizaciji. Načelo Volenti non fit iniuria (tistemu, ki se strinja, se ne godi krivica) zagotavlja najosnovnejši standard legitimnosti vsake ureditve, soglasje tistih, za katere bo ureditev veljala.
Pogosta napaka je, da človekove pravice vidimo v konfliktu z državo, pri čemer spregledujemo, da je država edina, ki tako zmore kot sme zagotavljati spoštovanje človekovih pravic.
Poleg tega koncept družbene pogodbe prinaša varovalo tudi zoper revitalizacijo (neo)totalitarizmov. Gre za to, da (družbeno) pogodbo sklepa posameznik, sledeč racionalni zaščiti lastnih interesov. Tu že v izhodišču ni prostora za kolektivne koncepte, ki terjajo podreditev posameznika in njegovo žrtvovanje za “višje” dobro. Vsi totalitarizmi 20. stoletja so temeljili prav na tem, zaradi česar je okvir družbene pogodbe hkrati varovalka, ki preprečuje vnos totalitarnih elementov v razpravo o revitalizacij demokratične kulture.
Izzivi, ki jih prinaša covid-19
Od nedavnih dosežkov lahko omenimo tematsko številko v Balkan Studies Library z naslovom The Media of Memory, ki jo je souredila članica programske skupine izr. prof. Maruša Pušnik. V publikaciji je nagovorjena večplastna povezava med praksami spomina in mediji. Izpostavljena je vrsta fenomenov v okviru medijske reprezentacije spomina in sprememb pri pogledu na preteklost. Pred kratkim je pri založbi Cambridge Scholars Publishing izšla knjiga prof. dr. Ksenje Vidmar Horvat Peripheral Europe (Periferna Evropa). Gre za analizo sprememb, ki jih je pojem “evropeizacija” doživel po koncu hladne vojne. Vzpostavila se je perspektiva, po kateri je potrebno post-socialistični vzhod združiti z izvornim, demokratičnim delom Evrope. Avtorica analizira strukturo tovrstne evropeizacije, v katerih prepozna elemente postkolonialne ureditve.
Prispevek ZRS Koper k programski skupini je zlasti na področju raziskovanja človekovih pravic v okviru novih družbenih razmer. Pogosta napaka je, da človekove pravice vidimo v konfliktu z državo, pri čemer spregledujemo, da je država edina, ki tako zmore kot sme zagotavljati spoštovanje človekovih pravic. Na to temo je izšel prevod knjige z naslovom Podnositi bitak svijeta - Ontologija prava i države (avtor dr. Rok Svetlič) pri založbi Demetra v Zagrebu.
Trenutno se raziskovalno osredotočamo tudi na covid-19 in izzive, ki jih izkušnja pandemije prinaša za razmislek od družb. Verjamemo, da bo programska skupina ARRS “Družbena pogodba v 21. stoletju” nadaljevala svoje uspešno delo tudi v bodoče, pri čemer bo vedno nagovarjala aktualne družbene probleme.
Dr. Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta ZRS Koper