Študentsko delo nič več v škodo družini

Po nekaj letih upoštevanja vsega premoženja pri izračunu upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije ter subvencij za plačilo vrtca, malice in kosila, na ministrstvu za delo predlagajo, da bi materialni položaj družin spet ugotavljali le iz dohodkov gospodinjstva. Predlagajo tudi izvzem kadrovskih štipendij in študentskega dela iz ugotavljanja tega skupnega dohodka.

LJUBLJANA > Postopki, po katerem so morali centri za socialno delo (CSD) ugotavljati premoženje družine, so bili zapleteni, na koncu pa to premoženje ni bistveno vplivalo na pridobitev socialne pravice, ugotavljajo na ministrstvu za delo. Zaradi tega v spremembah socialne zakonodaje, ki so jo včeraj dali v javno razpravo, predlagajo, naj CSD materialni položaj družine ugotavlja le na podlagi dohodkov iz preteklega leta, izjemoma (ob bistvenih spremembah) pa dohodek v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je bila vloga vložena.

Varstveni dodatek bi se avtomatsko podaljševal

V preteklosti je bil zelo prisoten občutek, da nekateri premožni prosilci spretno prikazujejo nizke dohodke in uveljavljajo vse socialne pravice, ki jih lahko. Napoved, da CSD ne bodo več preverjali premoženja, v tem kontekstu deluje kot korak nazaj, a na ministrstvu za delo poudarjajo, da zlorabe še vedno niso dovoljene, so pa za njihovo odkrivanje pristojni drugi organi, začenši s finančno upravo.

Premoženje se ne bi upoštevalo pri odmeri otroškega dodatka, državne štipendije ter subvencije za plačilo vrtca, malice in kosila. Bi se pa še vedno upoštevalo pri mesečnih pravicah, kamor sodijo denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine in plačilo zdravstvenega zavarovanja.

Spremembe socialne zakonodaje obetajo tudi nekaj novosti pri izračunu cenzusa za ugotavljanje upravičenosti do transferjev. Po novem bi se iz ugotavljanja skupnega dohodka gospodinjstva izvzela kadrovska štipendija in prihodki iz študentskega dela do višine minimalne plače.

Pri varstvenem dodatku po novem prosilcu ne bi bilo treba letno obnavljati vloge za pridobitev. Vložil bi jo le prvič, nato pa bi se mu pravica do varstvenega dodatka avtomatično podaljševala.

Primerna zaposlitev po novem dve stopnji pod doseženo izobrazbo

Na ministrstvu so se odločili predlagati tudi nekatere spremembe, ki se nanašajo na trg dela. Cilj je podaljševanje delovne aktivnosti in preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti. Predlagajo spremembo definicije primerne zaposlitve, s čimer so poskusili že v enem od protikoronskih paketov. Trenutno se kot primerna zaposlitev šteje zaposlitev, ki ustreza vrsti in je največ eno stopnjo nižja od dosežene izobrazbe. Po novem bi lahko zavod za zaposlovanje brezposelno osebo po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih poslal na razgovor za zasedbo delovnega mesta, ki zahteva dve stopnji nižjo izobrazbo.

Po predlogu ministrstva za delo bi se podaljšali programi javnih del, kamor se vključujejo najtežje zaposljive osebe. Zaposlitev prek programa javnih del trenutno traja eno leto z možnostjo podaljšanja še za toliko. Po novem bi zaposlitev prek javnih del lahko trajala štiri leta.

---