Cankarjeva nagrada Gašperju Kralju za roman Škrbine

Cankarjevo nagrado, ki je poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju ter hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta, je danes na Vrhniki prejel Gašper Kralj za roman Škrbine. Žirija je roman v utemeljitvi označila kot "zgodbo o nenapisanih zgodbah".

Gašper Kralj Foto: Nastja Frey Gorše
Gašper Kralj Foto: Nastja Frey Gorše

LJUBLJANA > Kot je žirija zapisala v utemeljitvi, se junak nameni pisati zgodbo o babici, o kateri skoraj ni sledu v arhivih ustanov, kjer je delovala. Drobce svojega in babičinega življenja beleži na lističih, iz katerih štrlijo ostre škrbine.

Vzporedna pripovedovalka Klara na daljavo bere njegove beležke, jih ureja in iz njih razpleta morebitno zgodbo. Možnost literarne ubeseditve okruškov življenja odpira vrzel, ki je raztrošeni lističi ne morejo zapolniti. V Kraljevih Šrbinah je pisateljski krč povod za prepričljivo samorefleksijo o mejah in možnostih ubeseditve drobcev življenja, ki jih ni mogoče stlačiti v zaključeno zgodbo, v roman.

Večji del komunikacije med neimenovanim junakom in Klaro poteka prek računalnika. Tehnologija posreduje, zapisuje in preslikuje okruške življenja in jim odreja smotrnost pomena in smisla. Tako postane življenje konstrukt za sprotne ciljne resnice, v katerih se junak ne prepoznava, je v utemeljitvi še zapisala žirija.

Hommage leta 2019 preminuli urednici, prevajalki in publicistki Zoji Skušek

Kralj je ob prejemu nagrade povedal, da je nagrajeni roman hommage leta 2019 preminuli urednici, prevajalki in publicistki Zoji Skušek, ki je bila njegova prva urednica in tudi nekdanja urednica založbe *cf, pri kateri je roman Škrbine izšel.

Slavnostni govornik na prireditvi v Cankarjevem domu na Vrhniki, pisatelj, pesnik, dramatik, esejist in režiser Vinko Möderndorfer, je v svojem nagovoru med drugim izpostavil pomembnost nagrad za literaturo in za umetnost v današnjem času, "ki površen, nasičen z informacijami in lažnimi resnicami, obseden s hitrim in lažnim uspehom, preplavljen z zabavljaško kulturo".

Po njegovem mnenju je danes še posebej pomembno verjeti v moč besede in literature. Cankar je vse to verjel, a se, kot je poudaril Möderndorfer, ni zaklenil v svoj pisateljski kabinet, ampak je za resnico zastavi ne samo svojo besedo ampak tudi samega sebe, svoje življenje. "Cankar je velikokrat stal v areni življenja. Imel je aktiven odnos do sveta," je poudaril.

Möderndorfer: Naša dolžnost je, da se upremo vsaki politiki, ki uničuje Slovenijo in slovensko kulturo

Cankar je po besedah slavnostnega govornika vedel, da čas in trenutek kličeta pisatelja na odgovornost. Ob tem se je vprašal, ali se slovenski pisatelji tudi danes zavedajo tega, da njihova naloga ni le zapisovanje zgodb, da so zavezani so resnici, zato morajo morda oditi tudi na ulico. "Pisatelj na sme biti previden, bojazljiv, na vse strani prijazen. Pisatelj je borec, kakršen je bil Cankar," je dejal Möderndorfer in dodal: "Prelomni časi so in kličejo nas na odgovornost. Naša dolžnost je, da se upremo vsaki politiki, ki uničuje Slovenijo in slovensko kulturo."

Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, donatorica nagrade je Občina Vrhnika. Nagrajenec je prejel denarno nagrado v višini 5000 evrov bruto in diplomo. Za Cankarjevo nagrado so bili letos nominirani še Andrej Blatnik za roman Luknje, Mirana Likar za biografski roman Pripovedovalec in Lucija Stepančič za roman Naj me kdo zbudi. Žirijo za Cankarjevo nagrado so sestavljali Darja Pavlič, Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer in Ivan Verč (predsednik).

Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati je poudaril, da so na Vrhniki izjemno ponosni na Cankarja in njegova dela ter izpostavil njihovo aktualnost. Njihovo sporočilo ne spreminja, nekoliko se je spremenil jezik, se mogoče moderniziral, vendar misel je ostala jasna in današnjemu času aktualna, je dejal


Najbolj brano