Na poti v lepšo, zeleno prihodnost. Res?

Še marca je bila večina Slovencev skeptična glede cepljenja zoper covid-19. Zdaj, ko se bližajo dopusti, je zanimanje zanj tolikšno, da je prijavljenih v cepilnih centrih dvakrat več kot dobivajo cepiv, čeprav uradne navedbe hvalijo hiter dotok cepiv. Za netočne so se že izkazale napovedi o 70-odstotni precepljenosti Slovencev do poletja, saj je bilo doslej s prvim odmerkom cepljenih približno 30 odstotkov ljudi, z dvema približno četrtina. Upadanje števila novih okužb nas je popeljalo v zeleno fazo, ki ukinja drastične omejitve. Stopali naj bi torej v lepšo, zeleno prihodnost ...

Najbolj pa te dni vse več ljudi razburjajo objavljeni predlogi resolucij za bližnji kongres SDS, ker namreč omenjajo nevarnost državljanske vojne. S tem se spretno poigravajo in krivdo valijo kar na domnevno škodljiva dejanja stranke Levica, medije in protestnike: “V težki situaciji, ki jo kroji korona kriza, so v poldrugem letu ekstremisti dokazali, da jim ni nič sveto, ne zakoni, ne pravila ne domovina, niti zdravje ljudi. Nedavni 'nacipožig' poslanskih stolov pred parlamentom napoveduje usodno zaostrovanje razmer, kar lahko vodi v obnovitev državljanske vojne.” Janeza Janšo pisanje prikazuje kot žrtev. Napisano je sprožilo ogorčenje pri ljudeh z zdravim razumom, v opozicijskih političnih strankah. Mnogi se osupli zgražajo in hkrati sprašujejo, kaj še tiči v ozadju tega pamfleta, kaj se iz njega lahko izcimi in kako to preprečiti.

Bo kdo odgovarjal za dodatne stroške in škodo - posledico nezanesljivosti hitrih testov? Vsi pozitivni morajo namreč še na PCR testiranje, čakanje nanj traja dan, dva, tri, ko je delavec v bolniškem staležu, dijak izostane od pouka!

Lepšo zeleno prihodnost so ljudje za čas poletja omenjali že februarju, saj jo - logično - povezujejo z dopusti in potrebo po obisku vikendaških namestitev na Hrvaškem v lasti mnogih Slovencev, tudi visokih funkcionarjev in politikov, državnih uradnikov in drugih domnevnih pomembnežev. Zato nikogar ni presenetilo pospešeno majsko rahljanje omejevalnih ukrepov, kar je pri veliko skeptikih še okrepilo domneve, da so bile pozimi in spomladi številke o na novo okuženih načrtno prenapihnjene zgolj zaradi namer po nadzoru in obvladovanju ljudi. Tudi zdajšnja ukinitev prepovedi zbiranja ljudi na javnih krajih je bila več kot pričakovana zaradi skorajšnjega kongresa SDS.

Je pa idilično podobo o skokovitem upadanju števila na novo okuženih spet pomračila vest o izjemno povečanem deležu lažno pozitivnih, testiranih s hitrimi testi v nekaterih zdravstvenih domovih. Predvsem v tistih, ki jih je s temi testi oskrbelo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. To je slednje kupilo - le kje drugje, kot pri že znanih kriptodečkih in njihovi družbi Majbert pharm. Da smo se lani že po dobavi prvega državnega množičnega nakupa teh hitrih testov prek Majbert pharma nasmolili zaradi njihove slabe kakovosti, vemo tako rekoč vsi doma in širše. Ker je torej znano, da so ti testi nezanesljivi in da so prav zato že lani mnoge zdravstvene ustanove raje same začele kupovati malce dražje in zato tudi kakovostnejše hitre teste, je javno znano. Kljub temu je omenjeno združenje prav pri teh dečkih kupilo novo ogromno količino teh istih testov za potrebe zdravstvenih domov. Kar je skregano z zdravo pametjo in ima okus po korupciji.

Hkrati se zastavlja vprašanje, kdo bo odgovarjal za dodatne stroške in škodo, ki zdaj nastaja prav zaradi nezanesljivosti teh testov. Vse na hitrih testih pozitivne morajo namreč še dodatno testirati z zanesljivejšim PCR testom. Na PCR test jih naroči zdravnik, kar traja en dan, lahko tudi tri. Med tem mora domnevno pozitiven izostati z dela in od pouka! Delavec je v bolniškem staležu, učenec ni v šoli. Če PCR test ne potrdi okužbe, je bil takšen stalež nepotreben. Za kar delavec ni sam kriv, zavarovalnica pa mu mora ta stalež plačati! Vse to kriči po ugotavljanju osebne odgovornosti, mar ne? Da ne omenjamo škode, ki je zaradi tega nastala v znanju pri dijaku in pri zaposlenem na delu.

Zato ni presenečenje, da se dijaki niso množično odločili za samotestiranje doma, saj jim delijo te hitre teste, za katere se ve, da so slabe kakovosti. A zalogo je pač treba porabiti. Jih pa zdaj bolj kot samotestiranja mučijo skrbi o zaključnih ocenah v skoraj celoti prebitem šolskem letu pouka na daljavo in zato pomanjkljivem pridobivanju znanja. Dijake četrtošolce pa skrbi opravljanje mature, saj so tudi priprave nanjo večinoma potekale le na daljavo. Četudi - upajmo, da res - bo večina oboje dobro zvozila, jim nihče ne bo mogel nadomestiti izgubljenega znanja in razvijanja veščin, za katere so bili oropani v prisilni domači izolaciji. Tako torej zanje prihodnost ni rožnata.

Kot tudi še vedno ni obetavna za množice športnikov, športnih klubov in njihovih navijačev, kulturnikov in gledališč, kinematografov, galeristov ..., ki so v prisilni zapori in omejevanju ostajali zaprti globoko v rumeni fazi epidemije, nekateri so še zdaj. Brez gledalcev, brez vstopnin, brez dela, brez plač ... In to kljub dejstvu, da obiskovalci večino tekmovanj, predstav in drugih prireditev spremljajo nadvse mirno, tiho in z zaprtimi usti. Med tem verniki v cerkvah, kjer so obiski maš že nekaj časa spet dovoljeni, med mašami tudi prepevajo in na glas molijo. Navkljub znanim dejstvom, na katera so že lani začeli opozarjati strokovnjaki. Med njimi je tudi bivša vodja strokovne posvetovalne skupine za covid-19 in sedanja vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović. Že neštetokrat je javno pojasnjevala, da se virus sars-cov-2 širi s kužnimi kapljicami po zraku, ki jih okuženi izdihava. Te letijo daleč in dlje še zlasti ob glasnem govorjenju in petju. Glasno govorjenje in petje je tudi sestavni del verskih obredov. Ni pa petje in glasno govorjenje gledalcev početje, ki bi bilo sestavni del gledaliških in kino predstav, pa tudi ne del večine vseh mogočih tekmovanj ...

Kdo ima torej vse nas za norce? Zakaj? Ob tem bi bilo opravičilo o nevednosti (po vzoru kulturnega ministra) najhujša žalitev in najbolj zavržno dejanje podcenjevanja celotnega prebivalstva.


Preberite še


Najbolj brano