Nikomur več ne želijo reči “za vas ni darovalca”

Le deset odstotkov prejemnikov krvotvornih matičnih celic najde primernega darovalca v slovenskem registru darovalcev Slovenija Donor. Zaradi tega želijo v združenju bolnikov s krvnimi raki in zavodu za transfuzijsko medicino register povečati. Z akcijo #DajSeNaSeznam vabijo mlade, naj se vpišejo med potencialne darovalce in morda nekomu rešijo življenje.

LJUBLJANA > Presaditev krvotvornih matičnih celic kostnega mozga je za bolnike s krvnimi raki in nekaterimi drugimi boleznimi lahko edina možnost, da preživijo. Krvotvorne matične celice vsako leto dobi kakih 130 odraslih in približno 15 otrok.

Več kot je darovalcev, več je možnosti za preživetje

“Imela sem srečo, da obstaja nekdo z velikim srcem, ki ti želi pomagati v tem boju,” o svojem darovalcu pravi Dana Kosednar, ki je presaditev matičnih celic doživela pred štirimi leti. Sergeja Urnaut - letos je maturantka, presaditev pa je potrebovala že v otroštvu - je krvotvorne matične celice dobila od svoje takrat devetletne sestre. Takšne zgodbe so redke; možnosti, da bolniku ustreza kostni mozeg družinskega člana, so manj kot 20-odstotne. Jan Ogris je presaditev doživel dvakrat, saj je prvič njegovo telo ni sprejelo. Dvakrat je šel skozi mučen proces čakanja na ustreznega darovalca. “Pri teh zahrbtnih boleznih je presaditev matičnih celic zadnja in edina opcija. Če ni skladnega darovalca, te možnosti sploh nimaš,” spodbuja ljudi, naj se vpišejo v register darovalcev.

Primož Poženel, medicinski vodja registra Slovenija Donor

“Bolnik ima srečo, da je dobil darovalca, pa tudi donor jo ima, da lahko pomaga.”

Da bi razširili seznam možnih darovalcev, v Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo in zavodu za transfuzijsko medicino začenjajo kampanjo #DajSeNaSeznam. Postavili so si cilj, da bodo čez poletje pridobili vsaj tisoč novih potencialnih darovalcev. K vpisu na seznam darovalcev vabijo mlade in mlade odrasle med 18. in 45. letom.

Vpis v register kar z domačega kavča

Podobno akcijo so imeli pred štirimi leti in z njo pridobili 3000 potencialnih darovalcev. Takrat so dobili potrditev, da mladi še zdaleč niso sebični, pravi Blanka Vidan Jeras, vodja registra Slovenija Donor. A seznam je treba nadgrajevati in širiti: “S tem, ko želimo imeti obširen register, želimo zagotoviti vsakemu bolniku darovalca. Želimo pozabiti trenutek, ko moramo bolniku reči 'za vas ni darovalca'.”

1000

novih darovalcev želijo pridobiti v register Slovenija Donor

Mlade bodo k vpisu vabili na krajih in v medijih, ki jih mladi spremljajo, povezali pa so se tudi s podjetji, ki bodo k darovanju krvotvornih matičnih celic vabila svoje zaposlene. Pot od vpisa na seznam potencialnih darovalcev do dejanskega darovanja je dolga. Statistika pravi, da je krvotvorne matične celice dejansko darovalo le 0,4 odstotka vseh vpisanih v register Slovenija Donor. “Bolnik ima srečo, da je dobil darovalca, pa tudi donor jo ima, da lahko pomaga,” ob teh podatkih pravi Primož Poženel, medicinski vodja registra Slovenija Donor.

Postopek vpisa v register je po novem še enostavnejši; v domačem fotelju je treba izpolniti spletni obrazec, ki je objavljen na strani Slovenija Donor. Zdravniki že iz teh podatkov ocenijo, ali je potencialni darovalec primeren. Če je, mu na dom pošljejo paket pripomočkov za odvzem brisa iz ustne sluznice. S palčko je treba pobrisati ustno votlino in bris poslati na zavod za transfuzijsko medicino.

Ko in če je vpisani v register dejansko izbran za darovalca, je lahko prepričan, da bodo vsi postopki potekali varno in pod medicinskim nadzorom. Tudi tako invazivni, kot so bili nekoč, niso več. Običajno odvzem krvotvornih matičnih celic opravijo s pomočjo celičnega ločevalca iz venske krvi darovalca. Punkcija kostnega mozga poteka le v izjemnih primerih ali če se darovalec sam odloči za takšen način odvzema.

---