Majska plača 14. junija, vse ostalo negotovo

Sindikati in vlada morajo čim prej podpisati dogovor o odpravi nekaterih še veljavnih varčevalnih ukrepov, spremembi plačilnega dneva, stroških prevoza na delo ter regresu za letni dopust, da bi novosti lahko začele veljati. Minister za javno upravo podpis pričakuje v prihodnjem tednu, a vlada do včeraj zvečer dogovora še ni potrdila. Le enostransko je zamaknila izplačilni dan.

LJUBLJANA > Medtem ko naj bi večina sindikatov pristala na spremembe, o katerih so se v začetku tedna uskladili sindikalni in vladni pogajalci, se vlada do predloga dogovora do včeraj še ni opredelila. “Ministrstvo za javno upravo je vladno gradivo pripravilo in ga posredovalo vladi v obravnavo. Če bo vlada dogovor potrdila, bo sledil podpis dogovora in aneksov h kolektivnim pogodbam,” so nam včeraj pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Minister Boštjan Koritnik je pred tem povedal, da bi moralo do podpisa priti v naslednjem tednu, saj je čas ključen.

1050

evrov regresa za letni dopust naj bi letos dobili javni uslužbenci

Vlada za zdaj potrdila le tisto, kar ji ustreza

Je pa vlada v sredo enostransko že zapečatila tisti del dogovora, ki ji ustreza in za katerega se je zavzemala: zamaknila je izplačilni dan s petega v mesecu na najpozneje 10. delovni dan, vendar ne pozneje kot 15. koledarski dan v mesecu. Večina javnih uslužbencev bo tako majsko plačo dobila 14. junija. “Zaradi lažjega prehoda na nov sistem izplačila plač ter premostitve prehodnega obdobja bomo regres za letni dopust za leto 2021 izplačali 4. junija 2021,” so sklenili na vladi.

Čeprav naj bi bila potrditev dogovora med sindikalnimi in vladnimi pogajalci le formalnost, na vladi o preostalih treh točkah niso rekli še ničesar. Na vladno potrditev tako čaka točka, ki določa, da bo letošnji regres za letni dopust za javne uslužbence 1050 evrov in ne 1024 evrov, kolikor je zakonski minimum. Enako velja za nov način povračila stroškov za prihod na delo in z dela, tako da bi bila kilometrina določena v višini deset odstotkov cene neosvinčenega bencina, končni znesek izplačila pa ne bi bil nižji od 30 evrov. Najkrajšo pot do službe bi izračunal Google maps.

Dogovor med vlado in sindikati javnega sektorja bi moral vsebovati odpravo nekaterih še veljavnih varčevalnih ukrepov, spremembo plačilnega dne, drugačen obračun stroškov prevoza na delo ter višji regres za letni dopust.

Še brez vladne potrditve je tudi točka, ki se nanaša na odpravo varčevalnih ukrepov iz leta 2012, od regresa za prehrano do višine dnevnic, dodatkov, povračil za kilometrino ob uporabi lastnega vozila za službene namene in jubilejnih nagrad.

Podpis sporazuma prihodnji teden

Del, ki je za sindikate najpomembnejši, vendar pogajalci pri njem še niso našli skupnega jezika in ga dogovor ne zajema, pa je vrnitev vrednosti plačnih razredov v stanje pred varčevalnimi ukrepi leta 2012, ko je bila ta vrednost znižana za osem odstotkov, in zagotovitev usklajevanje plač z inflacijo oziroma rastjo življenjskih stroškov.

Kljub temu jih je večina na dogovor pristala, zato toliko težje razumejo, kaj ima za bregom vlada, da zavlačuje s potrditvijo dogovora. Takšen nesprejemljiv, nekorekten in neprofesionalen odnos vlade utegne “povzročiti spremembo stališč nekaterih sindikatov in zaostriti odnos med vlado in sindikati javnega sektorja, saj jih vlada s takim početjem vabi na dialog preko ulice,” svari vodja sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek.

---