Na Bonifiki nič novega
Medtem ko nogometni prvoligaši stopajo v zadnji teden sezone, se v koprskem klubu že nekaj dni sprašujejo, kje so ga spet polomili. Za njih se je sezona dejansko končala minulo sredo, ko so izpadli v polfinalu nogometnega pokala. Za gol je bilo boljše Celje, ki se mu zdaj ponuja igranje v novem evropskem tekmovanju, tretjerazredni konferenčni ligi.
Na Bonifiki torej nič novega, bi lahko ob tem sarkastično zapisali. Še vsakič, ko je šlo kaj po zlu - in to se je v zadnjih dveh desetletjih pogosto dogajalo -, so kmalu zatem občasno sledile samokritične trditve, da vedo, kaj so naredili narobe, da pa tega zagotovo ne bodo več ponovili. Pa seveda ni bilo tako.
Še vsakič, ko je šlo kaj po zlu, so sledile trditve, da vedo, kaj so naredili narobe, da pa tega zagotovo ne bodo več ponovili. Pa ni bilo tako.
Če upoštevamo zapleteno novodobno zgodovino koprskega nogometa, ki jo je v teh dvajsetih letih neizbežno krojila tudi na Bonifiki vseprisotna roka Borisa Popoviča, ki je na koncu klub pripeljala do primorske lige, mladinski pogon pa na rob zloma (da se ne pozabi!), so bila dogajanja s svojimi zapleti in razpleti, včasih že prav na meji absurda.
Ponavljajoča napaka je, da ima stroka premalo besede. Letošnja ekipa je bila igralsko prestara za prvo ligo, pri čemer je imel Koper lani ob vrnitvi med elito nekaj mesecev časa za prilagoditev. Koper nikoli ni imel pravega športnega direktorja, niti potrpljenja, v kar sodijo nepotrebni obiski slačilnice. Nekaj je že narobe, če se je Miran Srebrnič odločil za nepreklicno slovo, ker ni zmogel več pritiska z vseh strani, pa je ekipa jeseni imela rep in glavo, bila je pod vrhom lige in osvojila 30 točk. Njegov naslednik Rodolfo Vanoli, ki je na tribuni več kot leto dni spremljal igralce in si vse vestno beležil, v praksi, ko je zasedel Srebrničevo mesto, ni imel rešitev. Ni bilo ne idej ne igre, ekipa je postala neprepoznavna. Bega tudi dvotirno vodenje kluba športnega direktorja Boška Županovića, ki je prevzel Mandarićev dolg in na osnovi tega prišel v klub, ter predsednika Anteja Guberca.
Za prihodnost je napovedan remont. Ni še jasno, ali ga bo izpeljal Guberac, ki je bil z izjemo štirih let vselej zraven kluba, ali pa bo vodenje prepustil nekemu (nemškemu?) gospodu ali pa morda odšel reševat Gorico, kot namigujejo nekateri drugi. Bistvo je, da v klubu končno začnejo delati po nogometni logiki, pustijo stroko na miru, ne dramatizirajo, ko ekipi ne gre in trenerjem pustijo čas. Če tega ne morejo razumeti, Kopru res ni več pomoči.