Korak naprej - za Idrijo
Idrija kopiči razvojni zaostanek. Za razliko od Radovljice, Ajdovščine in mnogih občin, ki so skozi krize izgubile skoraj vso industrijo, a svojim ljudem nudijo tisto, kar je za mladostno kondicijo potrebno. Galopirajo, ker so se znale vzeti skupaj in stopiti naprej. Postarana Idrija o razvoju le sanja. Ker jo je pustil na cedilu Rudnik, za njim pa še gospodarski uspešnici Kolektor in Hidria. Ki ju poganjajo veliki umi, a preveliki egi, da bi zmogli napredovati skupaj in uravnoteženo z okoljem. Skoraj vsi avtomobili tega sveta že desetletja vozijo s po nekaj v Hidrii in Kolektorju proizvedenimi deli. Doma sta družbi zavozili le v prestižne boje.
Enostransko obarvana industrija je za okolje sama po sebi ovira, pognojena s prepiri je za Idrijo zrasla previsoko. Tekmeci so minuli teden, vsaj 27 let prepozno, sedli za skupno mizo. Je čas za spravo dozorel, ko so izločili botra Hidrie - Edvarda Svetlika? Seveda ne. Prepiri Svetlika in Stojana Petriča so krivda obeh. In vseh, ki so delali tesno ob njiju! Ker so za mizo sedli prav ljudje, ki so na čelu korporacij že desetletja, sprava pušča pomisleke. Sta bila Svetlik in Petrič diktatorja, ki nikomur nista pustila do besede? Čeprav je iz Kolektorjevega časnika Delo o trdih prijemih pricurljalo več kot iz tovarn s prestrašenimi delavci, je bilo njihovo uklanjanje slepi moči nedoraslo. In zelo nedostojno.
Enostransko obarvana industrija je za okolje sama po sebi ovira. Pognojena s prepiri je za Idrijo zrasla previsoko.
Od ljudi, ki so takšno ravnanje spremljali molče, resnega sodelovanja ni mogoče pričakovati. Od neobremenjenih mlajših pač. Čeprav se kolektorji poslavljajo in Hidrio še bremenijo visoka posojila, korporaciji vidita v prihodnost. Idrija, ki ji je v desetletju dala slovo četrtina mladih, skupaj z ostalimi pa tudi vodilni korporaciji, prav daleč naprej ne vidi. Njen standard je, z izjemo energetske in komunalne preskrbljenosti, ostal v prejšnjem stoletju. Čeprav zamud ne bo mogoče nadomestiti, bo okolje ostalo živo le z iskrenim sodelovanjem vseh, ki še delujejo v njem.
Z inovativnimi prijemi in brez poganjanja za prestiž! Če bomo v prihodnje v Kolektorjevem Delu prebirali o dolgo zamolčani Hidrii (o inovacijah izven lastninskih premikov, denimo), bo to dober znak. Poročilo o slovesu 15-letnim medsebojnim bojem izza skupne mize, z zamolčano in neosveščeno podlago in prtljago, ni najspodbudnejše. Je pa korak naprej. Tudi za Idrijo!