Oropani zdravja, znanja in veselja do življenja

Anoreksija, anksioznost, depresivnost, misli o samomoru so najpogostejše vedenjske in čustvene motnje, ki so se še povečale zaradi covida-19. Raziskave v EU in pri nas ob tem izpostavljajo, da so najbolj prizadeti mladi med 18. in 29. letom, ki potrebujejo strokovno pomoč takoj, so pa pri nas večidel prepuščeni samim sebi, saj ni dovolj tovrstnih strokovnjakov, obstoječi pa zasedeni že leto vnaprej. Zdravje mladih je, ob umiranju starih v domovih, največji davek pandemije in omejitev. Te so jim onemogočile pridobivanje znanja v živo v šolah, socialne stike, dostop do informacij in pomoči.

Že 25 let raziskave na zahodu in pri nas zaznavajo rast vedenjskih in čustvenih motenj med prebivalstvom. Med otroki in mladostniki je porast že 64-odstoten, dodatno se je okrepil v pandemiji. NIJZ, v Sloveniji nosilec mednarodne raziskave o pandemski izčrpanosti SI-PANDA, ugotavlja, da kovidne posledice občutijo vsi anketirani med 18. in 74. letom, pri petini so že nastale posledice na duševnem zdravju, najbolj prizadeti so stari od 18 do 29 let. Vse po vrsti pa najbolj moti in je prizadela prepoved gibanja med občinami in regijami ter policijska ura - ena najdaljših v EU.

Namesto za izjemne kovidne dodatke bi morala vlada s tem denarjem kupiti za boj z okužbo uspešne naprave za filtracijo in izsesavanje zraka in z njimi opremiti vse vzgojne in izobraževalne ustanove, domove ostarelih, zdravstvene domove in bolnišnice. Tako bi bilo že leto življenje dokaj normalno, omejitve blage, okužb znatno manj.

Skrb zbujajoče so ugotovitve TOM telefona za pomoč otrokom v stiski: od lani so težave pri dobri tretjini klicev mladeži povezane s težavami v družinah zaradi zaprtja doma in šolanja na daljavo. V primerjavi z zadnjimi petimi leti je za dobrih 33 odstotkov poraslo število otrok in mladostnikov s psihičnimi težavami, za četrtino več je zlorab, 72 odstotkov več klicev v zvezi z mislijo o samomoru. Za 41 odstotkov več je svetovalnih klicev, 109 odstotkov več pa elektronskega svetovanja in pogovora s svetovalci. Ob tem je poraslo tudi število mladih nad 19 let.

Tudi druge zahodne države poročajo o porastu števila pomoči potrebnih otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi pandemije. So se pa, za razliko od Slovenije, marsikje zato najodgovornejši takoj ukrepali in sprejemali za mlade manj ostre omejitve in skušali ohranjati pouk v živo v šolah, šole tudi zadnje zapirajo in prve spet odpirajo. Pri nas je lani zaprtje s poukom na daljavo trajalo štiri mesece, letos za osnovnošolce 22 tednov (slabega pol leta!), še dlje za dijake, študenti pa se v predavalnice ponekod vračajo ta mesec, marsikje pa se v tem šolskem letu niti ne bodo. Ob vsem tem ima Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami neprimerno več belih lis - območij brez wi-fi signala, ki blokirajo posredovanje znanja, informacij in intervencij strokovnjakov. Hrvaška je ta problem zelo preprosto razrešila z objavo učnih vsebin na programih nacionalne TV. V epidemiji je v Sloveniji tudi vse več revnih, ko družine nimajo niti za kruh, še manj za nakup računalnika in wi-fi! Ti otroci so hkrati tudi ob edini topel obrok na dan - šolsko kosilo!

Razumneje in načrtneje so zagotovile šolanje mnoge evropske države vedoč, kakšne so posledice lukenj v znanju, ko ni dostopa do informacij. Za zgled so lahko Nemčija, Danska, Francija, Avstrija, Italija, kjer jim je jasno, da se virus sars-cov-2 najmanj širi med otroki. Načrtneje že od samega začetka izvajajo tudi cepljenje vzgojiteljev, profesorjev, ključnih za delovanje zdravstva, gospodarstva in da zaščitijo najranljivejše. Naši ukrepi, omejitve, odredbe pa so še naprej plod ekperimentiranja, omejevanja, nadzora, se dnevno in čez noč spreminjajo ter potrjujejo, da o tem odločajo diletanti, ki ignorirajo mnenja stroke.

Evropa že javno priznava, da so mladi največja žrtev pandemije, saj zato, ker se še razvijajo, potrebujejo za celostni psihofizični razvoj prave informacije, vzore, avtoritete, red, disciplino, obveznosti, primerjave z uspešnimi vrstniki, druženje, igro, prostočasne dejavnosti ... Starši in družinska vzgoja ne zadoščajo, saj praviloma niso dovolj usposobljeni za svetovanje, učenje, usmerjanje, niso dobre avtoritete in vselej pravi vzor. Zato so nujni usposobljeni vzgojitelji in učitelji v procesih varstva, vzgoje in izobraževanja. Zato malček mora v vrtec, zato je osnovno šolanje obvezno. Zato so srednje šole, ki jih pripravljajo za poklice in študij. Zato bodoče strokovnjake usposabljajo fakultete in strokovne šole. Vse to pa je bilo mladim v pandemiji krnjeno, odvzeto, nedostopno, preprečeno.

Pouk in predavanja prek zooma, kar je predolgo trajalo, ne morejo nadomestiti podajanja znanja v živo. Ne krepijo zbranosti in pomnjenja, ne nudijo jasnega razumevanja, ne omogočajo dodatnih vprašanj, dialoga, sodelovanja, ne povezujejo, ne spodbujajo radovednosti, tekmovalnosti, primerjanj z vrstniki. Ne omogočajo razvijanja tovarištva, solidarnosti, empatije. Vse to so temeljne veščin, ki širijo obzorje in duha, da postane posameznik čuteč, razmišljujoč, samostojen, sposoben žitja in sobivanja z drugimi in z Naravo.

Vsega tega so bili lani in letos oropani doma predolgo zaprti slovenski šolarji, dijaki in študenti. Drugod je to trajalo krajši čas, saj mladi niso množično obolevali. Tudi pri nas niso, a vlada tega ni upoštevala in ni zmogla presoje, kaj je zanje dolgoročno najpomembneje. Če bi, ne bi toliko - preveč! - denarja razdelila zdravnikom in javnim uslužbencem kot kovidni dodatek, ampak bi s tem denarjem kupila naprave za filtracijo in izsesavanje zraka. Te so dokazano učinkovite pri omejevanju širjenja okužbe! Naprave bi dala namestiti v vse vzgojno-izobraževalne ustanove - od vrtcev do fakultet, v vse domove ostarelih, zdravstvene domove in bolnišnice. To bi ohranilo življenja 2000 zaradi covida-19 umrlih ostarelih v domovih in omogočilo normalen pouk, predavanja in normalno zdravljenje vseh bolezni vseh obolelih v državi. Življenje bi bilo tako že skoraj leto dokaj normalno, omejitve mile. Tako pa seveda vlada ne bi imela popolnega nadzora nad ljudmi. Bi pa prav zaradi takega ukrepa postala svetovni vzor. V res dobrem pomenu!


Preberite še


Najbolj brano