Enako tveganje, drugačen dodatek

Iz državnega proračuna je šlo za koronske dodatke že na stotine milijonov. A čeprav gre za precej nesorazmeren, sistemsko nedorečen in tudi nepravičen ukrep, o dodatkih vsi bolj kot ne molčijo, ker jih seveda nihče ne bi rad, niti delno, izgubil.

Po razkritjih, da najbolje plačani zdravniki, tudi taki, ki niso bili v stiku z bolniki s covidom, v primerjavi z letom prej med epidemijo zaradi visokih dodatkov prejemajo dvojne plače, se obeta izvedba nadzora. A minister Poklukar je tega naložil kar zdravstvenim zavodom samim, kar pomeni, da bodo tisti, ki so visoke in morda tudi neupravičene dodatke izplačevali, nadzirali sami sebe.

Tisti, ki so visoke in morda tudi neupravičene dodatke izplačevali, bodo nadzirali sami sebe.

Ni sporno, da so do dodatka upravičeni tisti, ki so dejansko v prvih vrstah boja z virusom. Je pa lahko sporen način izplačila. V nekaterih državah so zaposleni prejeli dodatke v nominalnih zneskih, pri nas pa v odstotkih, kar pomeni, da je višja plača prinesla višji dodatek. Je pravično, da torej medicinska sestra na covid-oddelku prejema nižji dodatek kot zdravnik?

In ali je pravično, da so do dodatka upravičene čistilke, ki so zaposlene v bolnišnici, tiste, ki v tej isti bolnišnici delajo preko zunanjega čistilnega servisa, pa ne? Takšno anomalijo, na katere so opozorili v sindikatu, naj bi odpravil PKP9. Tudi na ministrstvu za zdravje so namreč priznali, da so tisti, ki opravljajo delo prek zunanjega izvajalca v javni zdravstveni mreži, izpadli neupravičeno. PKP7 je namreč upravičenost do dodatka tudi v primeru zunanjega izvajalca omejil le na zaposlene v socialnovarstvenih zavodih. Šlo je za birokratsko napako, ki pa je prikrajšala že tako najslabše plačane.

Poleg tega so v javnem sektorju do dodatkov za tvegano delo v višini 65-odstotne urne postavke osnovne plače upravičeni tudi drugi zaposleni, celo nekateri, ki delajo v pisarnah. Praksa kaže, da so tolmačenja v zvezi s “tveganostjo” različna in prepuščena arbitrarnim odločitvam nadrejenih.

V zasebnem sektorju pa, razen v določenih primerih, takšnih dodatkov, če izvzamemo enkratna interventna izplačila, ni, pa čeprav virus ne loči med tem, ali delavec dela v javnem ali zasebnem sektorju.

Medtem ko se del gospodarstva torej bori za preživetje (sicer resda tudi z državno pomočjo), pa gre javnem sektorju, sodeč po plačah z vsemi dodatki vred, v epidemiji odlično.


Preberite še


Najbolj brano