Projekt Vrata Krasa naletel na negativni odziv dela stroke

Idejna zasnova poslovno-informacijskega centra Vrata Krasa, ki ga načrtujejo v divaški obrtno-industrijski coni Risnik, je v strokovni javnosti naletela na nekaj negativnih odzivov, češ da ne lokacija ne arhitekturna rešitev nista primerni. Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, ki je v okviru čezmejnega projekta GeoKarst zagotovil idejni načrt, poudarja, da so projektanta izbrali ustrezno.

DIVAČA > A kraški arhitekt Matej Mljač, predsednik Ustanove Maksa Fabianija, ima pomisleke: “Tukaj je narobe vse, kar je lahko narobe: neprimerna lokacija, popolno nerazumevanje konteksta kraja, napačna umestitev stavbe ter programska razporeditev celote in njenih posameznih delov, proporci objekta, tektonika v relaciji do percepcije uporabnika in obiskovalca ... Gre za hišo, ki se banalno referira na cestni ovinek, ali hišo, ki lovi burjo (ne pa nasprotno) in se brani sonca.”

Kompleks oziroma poslovno-informacijski center Vrata Krasa, tako načrtujejo v Parku Škocjanske jame, naj bi do konca leta 2023 zrasel na robu divaške obrtno-industrijske cone Risnik, ob krožišču in odcepu z avtoceste. To bi bila točka, na kateri bi se povezali in predstavljali ponudniki ter znamenitosti.

Janez Koželj, arhitekt

“Da bi izbrali najboljšo rešitev za tako pomembno, edinstveno stavbo, bi morali razpisati dobro pripravljen natečaj.”

Antoni: projektant je gradbenik, ne arhitekt

Po predstavitvi načrta v začetku februarja se je oglasil zamejski arhitekt Danilo Antoni, tudi predsednik konzorcija kraške suhozidne gradnje in član Ustanove Maksa Fabianija. Opozoril je na - po njegovem mnenju - neustrezen izbor projektanta (studio Aporia iz Sežane) in arhitekturno rešitev: “Nesprejemljivo je, da se taki posegi v prostor zastavijo v celoti z neposrednim naročilom posamezniku (ali projektni organizaciji) in se pri tem izpusti preverjanje pristojnosti arhitekturne stroke (kompetenc) in referenc.” Opozoril je namreč, da projektant ni arhitekt, ampak gradbeni inženir.

Koželj: stavba ne odraža duha Krasa

Načrti so zmotili tudi arhitekta Janeza Koželja, še enega člana Fabianijeve ustanove in profesorja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, ki meni, da zasnova Vrat Krasa v ničemer ne odraža niti značilnosti niti duha kraške arhitekture in krajine, niti teme vrat, vsaj v prenesenem pomenu ne: “Krožna zasnova stavbe povzema že znane zamisli zelene strehe, ki se dviguje in spušča v obliki klančine. Gre za sicer všečno, vendar zgolj modno zamisel.”

Ob tem izpostavi, da bi morala arhitektura Vrat Krasa ponuditi obiskovalcu podoživetje kraškega sveta - posredujejo ga pa lahko le značilna oblika umestitve, logika gradnje, kompozicija prostorskih oblik, govorica arhitekturnih in krajinskih elementov, ... “Da bi izbrali najboljšo rešitev za tako pomembno, edinstveno stavbo, bi morali razpisati dobro pripravljen natečaj, h kateremu bi pritegnili najboljše ustvarjalce tostran in onstran meje, ki znajo prisluhniti duhu kraja in krajine in svoje čutenje prenesti v prostorske oblike,” sklene Koželj.

Projektant je bil izbran preko javnega naročila

Direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka pravi, da so projektanta izbrali na zakonit način preko transparentnega javnega naročila: “Natečaja nismo izvedli, ker tudi ni bil predviden. Projekt smo predstavili širši javnosti in dejstvo, da je prišla negativna ocena samo s strani Ustanove Maksa Fabianija, nam potrjuje, da smo izbrali ustrezno strokovno rešitev.”

Park je bil kot partner pri čezmejnem Interregovem projektu GeoKarst zadolžen za pripravo dokumentacije za Vrata Krasa in v tem povsem samostojen in suveren, zato jim odločitve za projektanta ni bilo potrebno utemeljevati ostalim partnerjem, še dodaja Ščuka.

Sredi turističnih tokov

V studiu Aporia, tako poudarja njegov vodja Tilen Štolfa, imajo zaposleno tudi arhitektko z vsemi referencami. Projekt so že v zgodnji fazi v sklopu konference predstavili širši javnosti in deležnikom v turizmu, kjer je bil ob velikem odzivu pozitivno sprejet, pravi Štolfa.

Glede lokacije pa dodaja: “Lokacija objekta je umeščena na pomembno vstopno točko glavnih turističnih tokov in sledi potrebam razvoja turistične ponudbe ter približevanja lokalnih izdelkov, storitev in produktov širši populaciji. Objekt z združevanjem vsebin dviguje prepoznavnost kraja in regije in kot tak pozitivno pripomore k razvoju območja.”

Ščuka: ocena projekta na žaljiv način

Da bi se o vsem pogovorili z direktorjem Parka Škocjanske jame, so se arhitekti iz Ustanove Maksa Fabianija aprila dogovorili za srečanje, ki pa ga je Ščuka nazadnje odpovedal. Na naše vprašanje, zakaj, je Ščuka pojasnil: “Vedno sem pripravljen na dialog, vendar sem sestanek odpovedal, ko sem prebral, kaj so o nas napisali na facebook strani. Preden so prišli k meni, so že napisali oceno o projektu in to na zelo nekulturen in žaljiv način. S tem so sami prekinili kakršenkoli dialog.” Predstavniki Ustanove te očitke zavračajo.

Antoni, ki pravi, da je Park Škocjanske jame sicer izredno pozitiven primer vključevanja strokovne in laične javnosti, pa je prepričan, da bodo z dogovorom vendarle našli način, da bi “v nadaljnjih fazah konstruktivno vključili zainteresirane dejavnike v proces razvoja projekta.”

---