Stroka je enotna: vode je potrebno urejati celovito

Vode, priobalna in vodovarstvena območja je treba obravnavati celovito, s strokovnjaki z več področij. Med pripravo sprememb zakona o vodah pa tega ni bilo (dovolj), je eno od ključnih sporočil včerajšnjega posveta strokovnih združenj in društev, ki delujejo na področju voda. Strokovnjaki so izpostavili nujnost ohranjanja priobalnega pasu kot poplavnega območja kot tudi filtra za vodo, minister Vizjak pa je zatrdil, da z zakonom izboljšujejo varovanje voda.

Urejanje vode je potrebni zasnovati zelo celovito, ker je vodni krog 
kompleksen, se strinja stroka. Foto: Ambrož Sardoč
Urejanje vode je potrebni zasnovati zelo celovito, ker je vodni krog kompleksen, se strinja stroka. Foto: Ambrož Sardoč

SLOVENIJA > Minister za okolje Andrej Vizjak je izpostavil tri cilje spremembe zakona o vodah. Prvi je zagotoviti več denarja za urejanje vodotokov (letos 25 milijonov, kar je največ doslej) “in če bo referendum, bo to blokirano”, je dejal.

Minister: “Novela posege omejuje”

“Drugi namen je omejiti posege na priobalna zemljišča, kjer je bilo doslej možno izvajati katerekoli posege,” je dodal minister in naštel, da so po letu 2002 na priobalnih zemljiščih zrasle številne tovarne, zasebne stanovanjske hiše in celo vile, kar 80 odstotkov teh pozidav pa je v zasebni rabi. “Z novelo zakona to možnost črtamo in med izjemami, ki so že sedaj - denimo infrastruktura, kot so mostovi - omogočimo kot dodatno izjemo objekte javne rabe.”

Brina Sotošek,

Zavod za ribištvo

“Vodi je treba pustiti obvodni prostor.”

Minister je zavrnil navedbe, da bo po novem možno posegati z vodnim soglasjem kjer koli ob vodah, tudi zunaj naselij: “Ne, najprej mora biti tam sprejet prostorski akt - občinski ali državni, ki mora dobiti soglasja vseh soglasodajalcev, možnost vplivanja nanje ima tudi javnost. Torej morajo ti posegi izpolniti iste predpogoje kot doslej. “

Tretji namen zakona pa je ureditev financiranja Inštituta za vode. Ob tem je minister zavrnil očitke, da bo odslej potekalo odločanje o posegih na priobalna zemljišča brez stroke, zgolj v organih državne uprave, saj da so tudi uradniki strokovnjaki za posamezna področja.

Direktor direkcije za vode Roman Kramer je poudaril, da bo tudi po novem odločala stroka, kot do zdaj, ko odda investitor vlogo na ministrstvo To jo posreduje direkciji za vode v preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji po zakonu o vodah. “Če tu stroka oceni, da je poseg možen, je MOP doslej pripravil uredbo o oženju priobalnega zemljišča in vlada jo je sprejela. Na ta način teče zdaj 30 postopkov,” je pojasnil Kramer. Po novem bi investitor dal vlogo naravnost na direkcijo za vode, ki bi preverila izpolnjevanje pogojev in nato sama izdala soglasje ali vlogo zavrnila.

Soglasje tudi za enostavne objekte

Na vprašanje Andreja Gnezde iz Umanotere, kako bo z umeščanjem enostavnih objektov (denimo vrtne ute), ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, je minister Vizjak odgovoril, da jih je po starem zakonu možno postaviti brez vodnega soglasja, po novem pa ne.

Toda predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik je opozorila, da je nov zakon o vodah v koliziji z gradbenim zakonom, ki za enostavne objekte ne zahteva nobenih dovoljenj: “Če bi inšpektor zahteval odstranitev enostavnega objekta, ki nima vodnega dovoljenja, bi sodišče razsodilo v korist graditelja, ki bi objekt lahko obdržal.” Toda Marko Fatur iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda je povedal, da je tudi za enostavne objekte treba upoštevati prostorski načrt (če jih ne omogoča, jih sploh ni dovoljeno graditi), pa tudi pridobiti soglasje soseda in tako bi bilo po novem nujno pridobiti vodno soglasje.

Priobalna zemljišča so “filter”

Dr. Nataša Atanasova s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je opozorila na pomen priobalnih zemljišč, zaradi katerih je treba vse posege vanje zelo skrbno pretehtati: omogočajo samočistilnost biotskega sistema ter zadržijo in predelajo snovi, da ne pridejo v vodno telo. Če priobalnih zemljišč ni, dobimo problem Blejskega jezera, ki je zaradi turizma, kmetijstva, ribogojnice preobremenjeno in zato vse pogosteje cveti. Brina Sotošek iz Zavoda za ribištvo Slovenije se je strinjala, da je bil stari zakon potreben izboljšav, a da bi z novelo morali omejiti posege na res nujne. “Vodi je treba pustiti obvodni prostor. Tudi strategija EU nam narekuje, da reke vrnemo v stanje pred regulacijami,” je poudarila.

Da je problem voda nujno potrebno urejati celovito, ker je vodni krog kompleksen, so se strinjali vsi sodelujoči. Glavni očitek pripravljalcem novele zakona je bil, da je bila stroka vanj premalo vključena, tudi zato, ker je bilo za to premalo časa.


Najbolj brano