S pestmi in kamni nad fašiste

Koprska občina praznuje svoj občinski praznik v spomin na marežganski upor. Ta se je zgodil pred natanko stotimi leti, 15. maja 1921. Splošno znano je, da so se tedaj domači kmetje uprli fašistični škvadri, ki je ob volitvah prišla izzivat v zavedno slovensko vas. Kaj se je pravzaprav tisti dan dogajalo v Marezigah?

Upor v Marezigah si je koprska občina za praznik izbrala po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji, kot simbol boja za svobodo in zato, ker je bil to prvi množičen upor slovenskih Istranov proti fašističnemu nasilju.

Nasilje in streljanje pred volitvami

Pri tem velja poudariti, da do krvavih dogodkov ni prišlo v obdobju fašizma, temveč v obdobju italijanske liberalno-demokratske države. Po koncu prve svetovne vojne in priključitvi Primorske k Italiji, se je začel stopnjevati pritisk na Slovence na vseh ravneh, nove italijanske oblasti pa so že dale vedeti, da jih spoštovanje manjšinskih pravic ne zanima ter da je njihov primarni cilj asimilacija slovanskega prebivalstva. V takšnem vzdušju so bile za 15. maja razpisane volitve v rimski parlament.

Tako so se fašisti pognali v paničen beg na vse strani, nekateri uporni domačini pa so od doma vzeli lovske puške in fašiste skušali ujeti.

Napetost in izgredi v predvolilni kampanji so se dogajali po vsej Italiji, najbolj agresivno so se spopadali privrženci fašistov in komunistov. Že pred 15. majem je prišlo do več incidentov, požiga socialistične delavske zbornice v Izoli, delavskega krožka v Hrvatinih, bilo je več pretepov, raznih verbalnih pritiskov in gostilniških žalitev. V ta kontekst gre šteti tudi uboj dveh mimoidočih otrok v Strunjanu 19. marca 1921. Na dan volitev so na skoraj vseh voliščih na koprskem podeželju fašisti izzivali, preprečevali Slovencem udeležbo na volitvah, kradli glasovnice in streljali.

Do večjega incidenta je prišlo med Mačkoljami in Ospom, kjer so domačini z barikadami preprečili dostop fašistične škvadre iz Trsta. V nadaljevanju se jim je pridružila še vojaška enota, ki je v streljanju ubila Andreja Žerjala.

Fašisti so prišli izzivat

Iz sodnih pričanj udeležencev dogodka in osebnih spominov je dogajanje pred 100 leti dobro rekonstruirano - najbolj podrobno ga je opisal zgodovinar Janez Kramar v knjigi Marezige - trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930.

Koprski fašisti so najprej načrtovali, da bodo odšli na pohod v Korte, dan pred volitvami pa so se odločili za Marezige. Dopoldne je pred volišče prispelo 12 fašistov, ki so začeli izzivati prisotne in jih žaliti s protislovenskimi psovkami. Pred voliščem je bila zbrana velika gruča ljudi, ki ni odobravala početja nasilnežev. Položaj se je zaostril, ko je eden od fašistov v bližino vrgel bombo (na sodišču je sicer kasneje trdil, da je bila to zgolj petarda), drugi pa je začel vsevprek streljati (kasneje je trdil, da je zgolj opozorilno streljal v zrak). Ljudje so se najprej razbežali, nato pa se počasi vračali na vaški trg in s kamni obmetavali fašiste. Ti so se postavili v strelsko vrsto in streljali z revolverji. A jim je kmalu zmanjkalo streliva, najmanj sto upornih kmetov pa je začelo stiskati obroč okrog njih in jih napadati s kamni, vilami in lopatami. Fašisti so iskali pomoč na karabinjerski postaji, a neuspešno, prav tako jim niso pomagali vojaki iz bližnje kasarne. Tako so se fašisti pognali v paničen beg na vse strani, nekateri uporni domačini pa so od doma vzeli lovske puške in fašiste skušali ujeti. Tako so Marežgani v dolini Rokave dohiteli in pobili Giuseppa Bassadono, Filiberta Tassinija, kasnejšega fašističnega sekretarja v Marezigah, pa so hudo poškodovali, a je preživel. Drugi fašisti so bežali proti Babičem, Vanganelu in proti Kopru. Vojaški vodja skupine Giuliano Rizzato, ki je sicer prihajal iz okolice Padove in je bil s 23 leti najstarejši v skupini, se je z 18-letnim Francescom Giacchinom ustavil v gostilni v Babičih. Uporniki so ju na poti med Babiči in Vanganelom ujeli in pobili s strelnim orožjem. V sodni preiskavi je uboj Rizzata priznal Viktor Sabadin.

Babiča so ubili čez šest mesecev

Ker so pričakovali represalije, so uporni kmetje popoldne na dohodne ceste postavili zapreke in zasede. Civilni komisar iz Kopra je proti Marezigam poslal 20 vojakov, ki se jim je pridružilo še 15 fašistov. Domačini jih niso skušali zaustaviti, saj njihov upor ni bil usmerjen proti zakoniti civilni oblasti, temveč zgolj proti paravojaškim fašističnim silam. A so skupaj z vojaki, ki so vzpostavili red, v vas prišli tudi fašisti, ki so razgrajali po vasi in opravljali samovoljne preiskave. Na trgu jih je ozmerjal kmet Josip Sabadin, ki so ga fašisti s streli ubili, tako da je postal prva žrtev marežganskega upora.

Fašistične škvadre iz obmorskih mest so naslednji dan krenile proti uporni vasi, a so jih na poti iz Sv. Antona zaustavili streli, poleg tega pa je civilna uprava napovedala, da ne bo tolerirala ponovnega nasilja. Fašisti so se tako vrnili proti Kopru, na poti pa v Čežarjih zažgali šest hiš in ubili 63-letnega Ivana Bonina. Represalije so se dogajale tudi v drugih vaseh, v Ospu, Črnem Kalu, Sočergi.

Zaradi dogodkov med volitvami v Ospu so oblasti aretirale več slovenskih domoljubov, zaradi mučenja pa je v zaporu umrl Andrej Vodopivec. V dneh po uporu so bile razmere v Istri napete, oblasti so aretirale kar 45 Marežganov, 15 med njimi so jih odpeljali tudi v tržaški zapor. Četverica je pred aretacijami zbežala, tudi Ivan Babič - Amerikanec oziroma Jager, ki je imel pri zasledovanju fašistov vodilno vlogo. Babič se je nekaj mesecev skrival po okoliških vaseh, 11. novembra 1921 pa so ga karabinjerji presenetili v lastnem domu in ga ubili. Po njem so po osvoboditvi poimenovali osnovno šolo v Marezigah.

Kljub nasilju in pritiskom se je na volitvah pokazala slovenska zavest Marežganov. Jugoslovanska narodna stranka, ki jo je vodilo Politično društvo Edinost, je v občini Marezige prejela kar 552 glasov, socialisti so dobili 25, nacionalni blok, v katerem so bili združeni fašisti in istrski nacionalisti, 12, liberalno usmerjeni republikanci 7, medtem ko ljudska stranka in komunisti niso prejeli glasov. Tudi sicer v koprskem okraju, ki je obsegal današnjo slovensko Istro in Buzetščino, italijanski nacionalisti kljub očitnim poneverbam niso triumfirali, saj so le za malenkost premagali JNS. V Kopru so največ glasov prejeli socialisti, v Izoli komunisti, v Dekanih pa je premočno zmagala JNS.

Povojna oblast je sicer skušala dokazati, da so imeli v uporu pomembno vlogo tudi komunisti, a že rezultati volitev in sodna preiskava kažeta na to, da komunistični aktivisti v marežganskem uporu niso sodelovali.

Osmerico kaznovali z zapornimi kaznimi

Do sodnega epiloga je prišlo šele čez 22 mesecev, 14. februarja 1923 pred sodiščem v Trstu, ko se je Benito Mussolini že povzpel na oblast. Sedem obtoženih Marežganov je bilo v kletki, še osmerica se je branila s prostosti, ob njih pa je potekal proces tudi proti osmim fašistom koprske škvadre in trem fašistom, udeležencem popoldanskega pohoda v Marezige. Razprava je trajala dva tedna, uporne Marežgane so branili trije odvetniki. Predsednik sodišča je najprej odločil, da so obtoženi fašisti oproščeni vseh obtožb na podlagi odloka o amnestiji, ker so kazniva dejanja storili zaradi nacionalnih ciljev, pri Marežganih pa podobnega odloka ni hotel uveljaviti.

Za sojenje je bilo veliko zanimanje v italijanskih in slovenskih medijih. Na koncu je bilo obsojenih osem Marežganov, ostali pa so bili oproščeni. Upoštevane so bile olajševalne okoliščine zaradi izzivanja napadalcev, hkrati sodišče ni moglo nedvoumno ugotoviti, kdo je imel glavno vlogo pri ubojih. Senat je najvišjo kazen dosodil Josipu Babiču - Bačetu (8 let), Ivanu Krmacu - Peverinu (5 let in 3 mesece) in Viktorju Sabadinu (4 leta in 2 meseca), ki je tudi priznal, da je ustrelil Rizzata. Obsojeni so bili še Anton Dilica, Nazarij Babič, Josip Krmac, Anton Umer in Josip Bržan.

Zavest o uporu golorokih Marežganov proti fašistom je že med vojno navdihovala vse Istrane, vas in njena okolica pa je ostala narodnozavedna, kar se je pokazalo v obdobju do druge svetovne vojne in predvsem po kapitulaciji Italije, ko so se prebivalci pridružili in sodelovali z NOB. Leta 1930 je bilo pred pose bnim fašističnim sodiščem v Rimu zaradi protifašizma obsojenih enajst Marežganov.

*Družina avtorja besedila, novinarja, mag. zgodovine Denisa Sabadina, je po rodu iz Marezig. V marežganskem uporu so bili aktivno udeleženi tudi njegovi predniki. (op. ur.)


Najbolj brano