Tveganja za poškodbe mladostnikov

Inštitut za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper sodeluje v mednarodnem projektu Physical activity-related injury prevention in adolescents (ERASMUS+ Sport), katerega vodi Univerza v Prešovu, Slovaška.

Skupno osem partnerjev, od katerih na slovenski strani sodelujeta še Športna unija Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje, preučuje dejavnike tveganja in preventivne programe zmanjševanja poškodb 12 do 18-letnih mladostnikov. Redna gibalna/športna aktivnost je eden izmed najbolj prepoznanih dejavnikov varovanja zdravja, predvsem za preprečevanje vodilnih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Gibanje za zdrav razvoj

V mladosti gibalna/športna aktivnost prispeva k zdravemu razvoju skeletno-mišičnega, srčno-žilnega, dihalnega, imunskega in presnovnega sistema, pomaga k vzdrževanju telesne pripravljenosti in primerne telesne mase. Povezana pa je tudi s številnimi psihološkimi in socialnimi koristmi. Primerna gibalna/športna aktivnosti nima škodljivih učinkov, a se pri ukvarjanju z njo pojavi povečano tveganje za poškodbe, predvsem med visoko intenzivnimi športi pa tudi med nižje intenzivnimi dejavnostmi, če smo za njih preslabo pripravljeni. Zato morata biti preprečevanje poškodb pri gibanju in športu ter prepoznavanje dejavnikov tveganja sestavni del spodbujanja gibalne/športne aktivnosti. Povečano tveganje za poškodbe predstavlja tudi gibalna neaktivnost, ki danes prednjači v prevladujočem sedentarnem življenjskem slogu, ki se še krepi v obdobju covida-19.

Kar 47 odstotkov otrok se poškoduje vsaj enkrat v obdobju enega leta, pri čemer se 50 odstotkov poškodb zgodi v športnih klubih, 30 odstotkov med prostim časom in 20 odstotkov med šolskim časom.

Dečki bolj dovzetni za poškodbe kot deklice

Kar 47 odstotkov otrok se poškoduje vsaj enkrat v obdobju enega leta, pri čemer se 50 odstotkov poškodb zgodi v športnih klubih, 30 odstotkov med prostim časom in 20 odstotkov med šolskim časom. Dečki se nekoliko bolj poškodujejo od deklic. Tako je članstvo v športnih klubih poglaviten dejavnik tveganja za hospitalizacijo otrok po poškodbi.

Če odmislimo trenutno situacijo s covidom-19, vemo, da se število otrok vključenih v športne klube povečuje (na Finskem s 46 odstotkov v letu 2010 do 62 odstotkov v letu 2016 in v Sloveniji celo 82 odstotkov v letu 2019), po drugi strani se povečuje tudi gibalna neaktivnost otrok in mladostnikov, zato se število poškodb med gibalno/športno aktivnostjo povečuje in predstavlja velik javnozdravstveni problem.

V projektu bomo pristopili k problemu celostno, tako da bomo pridobivali podatke o poškodbah, izvajali raziskave, komunicirali z deležniki, jih usposabljali in izobraževali s ciljem po dolgoročnem zmanjševanju takih poškodb. Pridobili bomo najnovejše podatke o poškodbah mladostnikov in dejavnikih tveganja poškodb.

Uporabili bomo slovensko inovativno metodologijo spremljanja mišičnih nesorazmerij (Tenziomiografijo) za zasnovo individualno prilagojenih preventivnih programov, katerih učinkovitost bomo po obdobju enega leta preverili z znanstvenimi metodami. Na koncu bomo vsem deležnikom področja poškodb pri gibanju in športu predstavili rezultate in možne preventivne ukrepe (tudi sistemske) za njihovo zmanjšanje.

---