Toneta Kralja je spravil v zavest evropske zgodovine

Dr. Egon Pelikan je že od leta 2004 predstojnik Inštituta za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in član Znanstvenega sveta. Raziskuje predvsem zgodovino Primorcev pod fašizmom, avtoritarne in totalitarne ideologije, politični katolicizem v Sloveniji in prvo polovico 20. stoletja nasploh. V letih 2008-2010 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Dvakrat je prejel nagrado Glasnik znanosti, ob tem pa so njegove raziskovalne rezultate opazili tudi širše, saj je leta 2017 prejel Zoisovo nagrado.

> Z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper sodelujete praktično od njegovih začetkov. Kaj vas je vodilo k odločitvi, da je ZRS Koper prava izbira za vašo raziskovalno pot?

“Ko sem zaključil izobraževanje kot mladi raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem na povabilo dr. Lucije Čok z njo opravil razgovor, ki se je končal z zaposlitvijo na ZRS Koper. Imel sem veliko srečo, da sem končal oziroma začel na ZRS: mlad kolektiv, čudovite sodelavke in sodelavci, entuziasti vsak na svojem področju ... jezikoslovke, zgodovinarji, sociologinje… Sodelovanje med posameznimi strokami je prispevalo h kvaliteti naših raziskav.”

> Kako je potekalo vaše delo in raziskovanje v tem obdobju? Katere raziskave ali projekte bi najbolj izpostavili?

“Moje ukvarjanje z zgodovino je zajeto v okvir, ki ga definira zgodovina totalitarnih in avtoritarnih ideologij, položaj manjšine pod fašizmom v času med vojnama in še veliko drugega. Te teme sem raziskoval na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru več kot 25 let; v okviru pridobljenih sedmih temeljnih raziskovalnih projektov v okviru razpisov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Če pomislite, da posamezen projekt traja tri leta, je očitno, koliko ZRS Koper prispeva k slovenskemu znanstvenemu raziskovanju. V okviru mojega dela je do sedaj npr. nastalo osem monografij.”

“Na znanstveni konferenci so si bili najboljši evropski poznavalci ideološke markacije prostora edini, da takega fenomena, kot je Kraljevo risanje slovenskega limesa, v svetovni zgodovini ni.”

> Veliko ste delovali tudi v tujini. Katere so najpomembnejše etape vašega mednarodnega delovanja?

“Odločilno je bilo raziskovalno gostovanje, ki sem ga opravil na univerzi na Dunaju. K temu je največ pripomogel moj tedanji mentor akad. prof. dr. Peter Vodopivec, ki me je seznanil z mojim dunajskim mentorjem, neverjetnim humanistom in velikim prijateljem Slovencev, dr. Karlom Stuhlpfarrerjem. Na podlagi študija na Dunaju sem pripravil magistrsko nalogo Akomodacija ideologije političnega katolicizma na Slovenskem, ki je bila natisnjena pri tedanji mariborski založbi Obzorja leta 1996.

V letih 1995 in 1996 sem delal na Karl Franzens Universität v Gradcu v projektu Urbane Leitkulturen, ki ga je vodil takratni rektor graške univerze, dr. Helmut Konrad. Rezultati raziskav so izšli v štirih skupnih monografijah. Potem sem leta 1998 eno leto gostoval na Oddelku za zgodovino Univerze v Trstu. V tem okviru sem raziskal mnoge fonde v arhivih v Rimu. Leta 2004 sem bil s strani nemške znanstvene ustanove Alexander von Humboldt izbran za enoletno pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za zgodovino Univerze Duisburg-Essen. Leta 2010 sem pol leta gostoval na Saški akademiji znanosti in umetnosti v Leipzigu. Krajša raziskovalna obdobja sem delal še na Dunaju, v Vatikanu, Rimu itd..”

“Trenutno pripravljam monografijo o Vatikanu, predvsem papežu Piju XI. in Slovencih v Julijski krajini v času med vojnama na podlagi novodostopnih dokumentov iz vatikanskih arhivov.”

> Predvsem z monografijo Tajno delovanje primorske duhovščine ste prinesli nove vpoglede v delovanje primorske duhovščine. Kateri so bili glavni izsledki?

“Imel sem srečo, da sem pridobil dostop do arhiva Engelberta Besednjaka in s tem delo na izvirnem arhivskem gradivu. V knjižni obliki je raziskava izšla pod naslovom Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom pri založbi Nova Revija leta 2002. Pokazala je vse razsežnosti delovanja slovenske primorske duhovščine, njeno prizadevanje za obstanek naroda, ne nazadnje slovenski iredentizem, tajno financiranje iz Kraljevine Jugoslavije itd. Gre pravzaprav za zgodovinsko analizo ozadja Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac. Knjiga je izšla tudi v italijanščini pod naslovom L' Attivita clandestina del clero sloveno durante il fascismo leta 2011 pri založbi KAPPA VU.”

> Knjiga o slikarju Tonetu Kralju prav tako izstopa med zgodovinsko literaturo?

“Raziskava je prikazala način nastanka in neverjetno sistematičnost, programskost teh cerkvenih poslikav. Knjiga je izšla leta 2016 pri Cankarjevi založbi, raziskavo pa sem potem vsebinsko širil in nastala je nova monografija, ki jo je lani v angleščini objavila ugledna svetovna založba Peter Lang v Oxfordu. Prav tako je bila knjiga prevedena v italijanščino, je že natisnjena in jo bo letos izdal Istituto regionale per la storia della Resistenza v Trstu. Tudi v nemščini je knjiga že pripravljena za natis. Ob fenomenu Toneta Kralja naj omenim, da smo pred tremi leti imeli na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru veliko mednarodno konferenco, ki so se je udeležili najboljši evropski poznavalci 'ideološke markacije prostora'. Edini smo si bili, da takega fenomena, kot je Kraljevo risanje 'slovenskega limesa' od Višarij do Trsta v evropski in svetovni zgodovini ni. Zelo sem vesel, da smo ta unikum, to izvirno slovensko likovno subverzijo fašizma, spravili v ključne evropske jezike in uveljavljene založbe ter s tem v zavest evropske zgodovine.”

> Katere so bile še druge vaše pomembnejše raziskave slovenske zgodovine 20. stoletja?

“Sem mnenja, da načeloma lahko dobro knjigo v zgodovinopisju narediš vsaj na tri načine: 1. lahko obdelaš zgodovinsko obdobje ali zgodovinski fenomen z novo metodologijo, ki odpre nov pogled na analize nekega pojava, kot npr. v že omenjeni monografiji Akomodacija ideologije političnega katolicizma; podobno nastajajo nove podobe zgodovine z novimi metodologijami - npr. zgodovina spola (tim. gender studies), zgodovina vsakdanjega življenja, ustna zgodovina (oral history), primerjalna zgodovina (comparative history) ...; 2. lahko odkriješ novo področje raziskovanja tako da najdeš novo arhivsko gradivo o sicer znani tematiki. Sam sem imel takšno srečo s podatki iz arhiva Tajne krščanskosocialne organizacije; 3. lahko pa najdeš nov objekt proučevanja, ki se usmerja v zgodovinski oris delovanja posameznikov, družbenih skupin ali slojev, kar se je posrečilo s knjigo Tone Kralj in prostor meje. Pa tudi npr. kombiniranje vseh treh načinov lahko pripelje do pomembnih novih rezultatov raziskav.”

> Kaj raziskujete trenutno?

“Trenutno pripravljam monografijo o Vatikanu in Slovencih v Julijski krajini v času med vojnama na podlagi novodostopnih dokumentov iz vatikanskih arhivov. Med drugim gre npr. za tajne vizitacije, v katerih nastopajo papeški vizitatorji, ki se izdajajo za turiste ali 'lovce na metulje', minuciozna poročila italijanskih škofov Julijske krajine v Vatikan, poročila o delovanju posameznih duhovnikov ... S takim gradivom je težko napisati dolgočasno zgodbo. Kaj se je dogajalo na italijanski vzhodni meji, je Vatikan še kako zanimalo in se je o tem tudi odlično informiral. Vsa ta dokumentacija pa je zdaj dostopna. Monografijo z naslovom Papež Pij XI. in Slovenci v Julijski krajini pod fašizmom bom, upam, zaključil v kratkem.”

> Kako je na Znanstveno-raziskovalnem središču zdaj, po izstopu iz Univerze na Primorskem in vzpostavitvi samostojnega javnega zavoda - šestnajstega v Sloveniji in edinega izven Ljubljane?

“Posebej sem vesel, da se je naše Znanstveno-raziskovalno središče - paradoksalno - potem, ko je ustanovilo Univerzo na Primorskem in po tem, ko so se univerze polastili drugi, nazadnje uspelo rešiti iz smrtonosnega objema te iste univerze. S strani sodelavcev ZRS pridobljena vrsta najprestižnejših evropskih projektov, objave monografij, ki se vrstijo pri najboljših evropskih založbah, prepoznavnost ZRS Koper doma in v svetu kažejo, da zlobnemu Gargamelu ni uspelo ubiti raziskovalnega duha naših sodelavcev in sodelavk na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Kvečjemu se je še okrepil!”

---