Zakaj Slovenija ne bo počrpala vsega, kar bi lahko?

Slovenija namerava iz evropskega sklada za okrevanje po koronski krizi do leta 2026 počrpati 2,5 milijarde evrov oziroma manj kot polovico tistega, kar ima na voljo. Vlada je lani v Bruslju Sloveniji izpogajala 5,2 milijarde evrov, nacionalni načrt za okrevanje in odpornost pa zdaj kaže, da namerava porabiti 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in manj kot 0,7 milijarde evrov posojil.

Zvone Černač  Foto: Daniel Novakovic
Zvone Černač  Foto: Daniel Novakovic

LJUBLJANA > V načrtu za okrevanje in odpornost je vlada oklestila možnosti najemanja posojil. Do leta 2026 namerava najeti 666 milijonov evrov posojil in ne 3,6 milijarde, kolikor jih ima na voljo.

Kreditni pogoji za ta posojila še niso znani

Vlada se za polno vsoto posojil ni odločila, ker se Slovenija zaradi odlične bonitetne ocene zdaj lahko zadolžuje po negativni obrestni meri, je pojasnil Zvone Černač, minister v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Za posojila, ki jih bo državam članicam nudila Evropska unija, kreditni pogoji še niso znani, poleg tega pa je treba biti razumen pri najemanju, saj naj bi bilo odstopanje od pravil glede primanjkljaja in dolga na ravni EU dovoljeno le še prihodnje leto. Če bo potreba, bo lahko Slovenija ta posojila najemala tudi naknadno, do avgusta 2023.

666

milijonov evrov posojil načrtuje vlada

3,6

milijarde posojil ima sicer na voljo v skladu za okrevanje po koronski krizi

Strahovi, da bodo zaradi slabega izkoristka posojil prizadeta podjetja, ki bi lahko prišla do ugodnih kreditov, so po trditvah Černača neutemeljeni. Podjetjem bo takšna pomoč na voljo iz drugih virov, morda še prej kot bi jim bila iz sklada za okrevanje po koronski krizi, obeta minister.

“Komajda zadostno”
Ekonomist dr. Marko Pahor z Ekonomske fakultete v Ljubljani meni, da je v tem tednu na vladi potrjen predlog načrta okrevanja in odpornosti vseeno boljši od tistega iz decembra. “ Četudi še vedno ni ravno zgleden. Vsekakor mu štejemo v dobro, da je končno prinesel slogan 'Napredna Slovenija', ki vsaj nekoliko nakazuje smer, v katerega želi iti.”
Ekonomist je sicer pokomentiral odpoved povratnim sredstvom. “Kljub vladnim zagotovilom, da se Slovenija na kapitalskih trgih tudi sama lahko ugodno zadolžuje in da se zato lahko odpovemo večini povratnih sredstev, vseeno ostaja občutek, da gre za zamujeno priložnost. Ostaja strah, da se bo ponovila zgodba, znana že iz nenaročila dodatnih dobav cepiva. Razlog za odpoved povratnim sredstvom je verjetno v pomanjkanju ustreznih kakovostnih projektov, manjši znesek celotnih sredstev pa je tudi laže strukturno uskladiti z zahtevami EU glede porabe sredstev.”
Poleg tega pa se Marko Pahor sprašuje, ali so predlagani ukrepi res v duhu tega, kar je EU s sprejemom paketa financiranja želela. “Sam resno dvomim, da je zmanjševanje poplavnega tveganja res to, kar naj bi prineslo zelen prehod, po drugi strani je izjemno majhen delež namenjen obnovljivim virom energije, ti so omenjeni precej simbolično. Digitalizacija je čisto preveč na strani digitalizacije javne uprave, nikjer pa ni zaslediti trendov, kot so pametna mesta, pametna energijska omrežja in podobno. Če bi to bila domača naloga, bi bilo komajda za zadostno.” TMV

Če bodo načrti držav članic potrjeni po planu, bi Slovenija denar za okrevanje po koronski krizi lahko začela črpati septembra. Od takrat naprej je pričakovati prve objave razpisov.

GZS: Želeli bi si več nepovratnega denarja

“Vsi smo pričakovali več, predvsem več nepovratnih sredstev za gospodarstvo, za projekte s področja zelenega prehoda in digitalizacije,” o načrtu za okrevanje pravi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Večina sredstev je bila dodeljena javni infrastrukturi, na GZS pa menijo, da bo imelo posredne koristi tudi gospodarstvo, saj mu bodo javni naročniki zaupali izvedbo del. Sicer pa je Gorenšček prepričan, da bo lahko Slovenija za povratna sredstva, ki jih za zdaj v načrtu ni predvidela, zaprosila pozneje.

Načrt je treba začeti čim prej uresničevati, je poudaril Černač: “Sredstva je treba usmerjati v sisteme, ki so se v krizi pokazali za podhranjene in neustrezne.” Za izhod iz krize in ponovno gospodarsko rast sredstva iz sklada za okrevanje ne bodo dovolj, je dejal. Ukrepe bo treba kombinirati z drugimi viri iz različnih evropskih mehanizmov. Do leta 2030 bo iz različnih mehanizmov Sloveniji na voljo 12 milijard evrov, od tega 8,6 milijarde nepovratnih sredstev.

Milijarda za zeleni prehod

Načrt za okrevanje in odpornost določa, da morajo države vsaj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev investirati v doseganje zelenih ciljev in 20 odstotkov v doseganje digitalnih ciljev. Slovenski načrt predvideva 43,45 odstotka za doseganje zelenih in 20,05 odstotka za doseganje digitalnih ciljev.

Za ukrepe s področja zelenega prehoda je predvidena dobra milijarda evrov, za pametno, trajnostno in vključujočo rast nekaj manj kot 750 milijonov evrov, za zdravstvo in socialno varnost 364 milijonov evrov, za digitalno preobrazbo pa dobrih 330 milijonov evrov.

“Podnebne cilje bomo zgrešili”
“S tem načrtom bomo uničili naravo in zgrešili podnebne cilje,” je kritičen Andrej Gnezda iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera. Zahtevani delež zelenih naložb v zadnji različici načrta v primerjavi s prejšnjo po njegovem dosegamo tudi zaradi dejstva, da se je bistveno znižala skupna višina sredstev, ki jih bomo črpali, kar je “računovodski trik”, ki pa nam v naravi ne bo kaj dosti pomagal, saj na takšen način ne bomo izboljšali stanja okolja in se približali podnebnim ciljem. Gnezda opozarja, da na področju obnovljivih virov energije z načrtom za okrevanje in odpornost ne sledimo tistemu, kar smo zapisali v nacionalni energetski in podnebni načrt. Resne naložbe v sončno in vetrno energijo, pri čemer smo že zdaj na repu Evrope, niso predvidene, prav tako je bistveno premalo denarja predvidenega za naložbe v distribucijska omrežja. Enako velja za naložbe v železniško infrastrukturo in trajnostno mobilnost. Na področju prilagajanja podnebnim spremembam pa je, kot pravi Gnezda, veliko je govora zlasti o protipoplavnih ukrepih, ki so sicer potrebni, saj Slovenija s tem že ima težave in jih bo še imela, “toda predvidevajo se predvsem gradbeni ukrepi, poenostavljeno rečeno, betoniranje rek, suhi zadrževalniki. Če bomo na tak način urejali poplavno varnost, bomo uničili naravo”.
Če bi resno mislili z zelenim prehodom in ambicioznejšo podnebno politiko, bi moral biti načrt, tako Gnezda, torej precej drugačen, a priložnost, da bi ga še pravočasno izboljšali, je bila omejena tudi zato, ker je bil postopek priprave preveč zaprt. VRŽ

SD: vladi ni uspelo pripraviti programa

Vladni načrt za okrevanje in odpornost je včeraj raztrgal Milan M. Cvikl iz SD. “Golo dejstvo, da vladi ni uspelo pripraviti programa v celotnem obsegu razpoložljivih sredstev, razgalja njeno nesposobnost,” je prepričan. Čeprav se je Janez Janša lani hvalil, da je Sloveniji zagotovil 5,2 milijarde evrov, se je vlada zdaj odpovedala temu denarju. Cvikl sklepa, da ji ni uspelo pripraviti vseh formalnih podlag za črpanje, morda pa se tudi boji strogega nadzora Evropske komisije nad porabo tega denarja.

Če bi izkoristila vsa povratna in nepovratna sredstva, bi morala povečati znesek za zeleni prehod in digitalno transformacijo. Namesto dveh milijard za zelene projekte vlada zdaj predvideva le milijardo, namesto milijarde za digitalne projekte pa načrtuje le približno polovico tega zneska.


Najbolj brano