Marko Brecelj na svoj 70. rojstni dan o zadnjih prgiščih smisla

Če vmes ne poseže višja sila, Marko Brecelj na koprskem pokopališču pred žarama mame Branke in očeta Ivana s kitaro v rokah zapoje trikrat na leto: na njuna rojstna dneva in na svojega. Danes 70. rojstni dan praznuje zelo skrhanega zdravja, a je včeraj novinarja vseeno sprejel v avli bolnišnice ...

 Foto: Andraž Gombač
Foto: Andraž Gombač

Kultni prvenec Cocktail (1974) s klasikami Črni Peter, Škandal v Rdečem baru, Požar, Duša in jaz, Alojz valček in drugimi, oblečenimi v izjemne aranžmaje maestra Bojana Adamiča, še zmeraj sije kot ena prvih in tudi najboljših kantavtorskih jugoslovanskih plošč. Sledila je vratolomna vožnja divjega Buldožerja, začenši z edinstveno ploščo Pljuni istini u oči (1975).

Kultni plošči: Brecljev prvenec Cocktail (1974), v ponatisih še obogaten, in prvenec Buldožerjev Pljuni istini u oči (1975) (foto: Andraž Gombač)

Nakar v zgodbo vstopi Ivan Volarič - Feo, vrstijo se nastopi duhovitega Dua Zlatni zubi, tu so še bend Marjanov čudni zajec, trio Javna vaja, duo Javna dvaja, vodenje Mladinskega kulturnega centra (MKC) v Kopru, širjenje “upanja brez razloga” z ženo Arijano Markučič Brecelj, Iztokom Krkočem in drugimi v Društvu prijateljev zmernega napredka (DPZN) in Ustanovi nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon, dolga vrsta odmevnih mehkoterorističnih akcij, performansi, predstave, koncerti, novi samospevi, belske duhovne pesmi ...

Duo Zlatni zubi: Marko Brecelj in Ivan Volarič - Feo

“Marko Brecelj je sodobni ustvarjalec, ki ga je težko ujeti v eno samo definicijo,” so predlani ugotavljali v utemeljitvi Ježkove nagrade za življenjsko delo.

Odprl nam je glave in srca
Od našega povabila k sodelovanju do njenega voščila Marku Breclju je včeraj preteklo le nekaj trenutkov. Režiserka Mateja Koležnik: “Marko glasbenik in tekstopisec mi je kot provincialni srednješolki odprl glavo in srce in mi pokazal, da so horizonti neskončno širši, kot sem jih bila sposobna ugledati takrat, Marko performer me je naučil, da je kritika malomeščanske pameti lahko duhovita in nežaljiva, čeprav je ostra, Marko človek mi je pokazal, da človek sme in mora živeti in delati v skladu s svojimi načeli. Srečna in hvaležna sem, da sem se srečala z njegovimi deli, in ponosna, da sem lahko njegova prijateljica. Dragi Marko, vse najboljše!”

Jubilant se je odzval na naše vabilo: po zanj značilnem temeljitem premisleku je iz izolske bolnišnice po telefonu odgovoril na tri vprašanja, zatem pa včeraj še predlagal, da čim bolj pošteno fotografijo posnamemo kar v avli bolnišnice.

Rojstni dan praznujete med dnevom upora okupatorju in dnevom zmage. Kaj pravite, v kakšnem stanju je danes svoboda?

“Dan zmage so v EU posvetili splošnemu dnevu poljedelstva, se mi zdi. Svobodno dihamo kisik v zagatnih razmerah parlamentarne demokracije. Strogo uzaporjeni niso svobodni, državotvornemu kriminalcu Bavčarju pa se dobro godi. Sedanji predsednik vlade je prepričan, da so nas osvobodili šele osamosvojitelji. Vašemu vprašanju je izpuhtel smisel podobno kot vprašanjema: 'V kakšnem stanju so demokratične svoboščine?' in 'V kakšnem stanju so človekove pravice?' V slabem. Ampak to še ne pomeni, da ni česa braniti.”

Zadnji dve leti na spletni strani dodogovor.org izčrpno, presunljivo in tudi duhovito poročate o sobivanju z neozdravljivo boleznijo. Kaj vse vam v tem boju vliva moči?

“Bodri me potoček rednega bralstva. Veseli me, da Dodo soustvarjamo tudi z mladimi ljudmi. Spodbuja me možnost, da bo Dodogovor prepoznan kot velik in pomemben javno-zasebni arhiv, v katerem poročam tudi o izvajanju svojega zadnjega monumentalnega performansa Posprava. Spletno stran dnevno svežimo osemnajst let. Nadomešča mi prisotnost v prevladujočih medijih prostora, kateremu smo posvetili trideset let obstoja in delovanja Društva prijateljev zmernega napredka.”

Lani smo v vašem dnevniškem spletnem zapisu prebrali, da sta vas doma v Klancu pri Kozini obiskala Boris Bele in Andrej Veble, tovariša iz Buldožerja. Kako bi moral tu in zdaj zveneti in o čem peti ta kultni bend, da bi ga bili pripravljeni spet obuditi?

“Ne morem biti obuditelj. Mogoče pa zmoremo uglasbiti dve moji pesmi kot poslovilnici, kot testament. Moji sedemdesetletni predsmrtni ostanki resničnost občutijo kot mrak, ki se gosti, prihodnost pa kot Pot v Nikamor. Zadnja prgišča smisla se nahajajo v naših človeškostih. Od tam je treba zajemati in se ogibati znucanim oziroma zlorabljenim oblikam. Zmožen napisati močno pesem je samo tisti, ki je zmožen ljubiti.”

“Marko Brecelj je najprej antifašist”
“Duh Marka Breclja je izven vseh kategorij mišljenja. Predvsem je duhovit, ironičen in neusmiljen - do pretvarjanja, do zla,” pravi gledališki režiser Dragan Živadinov, ki z Brecljem sodeluje pri predstavi Biokozmizem::izreka, uvrščeni tudi v tekmovalni program 55. Borštnikovega srečanja. “V umetnosti ne poznamo končnega in smiselnega cilja, poznamo pa lepo in etično. Marko Brecelj ima obojega v izobilju.”
Živadinov še pomni trenutek, ko je kot otrok prvič zaslišal Brecljev verz s kultne plošče Cocktail: “Duša in jaz žvižgava rakom.” Ob spominih se nasmehne: “Vprašal sem se: Komu žvižgata? Rakom? Zakaj to počneta? O, otroška duša.”
Brecljev umetniški duh je popolnoma drugačen od realnosti, poudarja: “Tudi zato je realnost nesmiselno oponašati. Brecelj je zame nadvse pomemben: najprej je eden od izumiteljev gledališke zvrsti performans: Marko Brecelj je v scenskem prostoru Marko Brecelj. V scenskem prostoru formalizira do-do-govorjene nadpomene. Takoj zatem pa je izumitelj očiščevalnih zlogomelodij. Vsebujejo poetiko zlogovne zvočnosti, ki jo ritmizira in obredno prepeva. Zlogovnost pa spreminja v melodijo. Ko pred nami sproži začetni zlog, ostali zazvenijo v vsej svoji melodičnosti. Takrat nastopi posebno stanje duha - petje Marka Breclja. Brecljeva z-logizacija in zvoko-zlogovnost presegata vse možne dnevne pomene. Seveda Brecljevega duha ni mogoče racionalno definirati. Njegova etična izhodišča pa so izostreno vidna. Totalno vidna! Breclju se marsikaj gabi, čuti stud, najbolj do militantnih struktur. Breclju se gabi tiranija kapitala. Gabi se mu zlo. Zato Marko Brecelj deluje. Nenehno! Je eden tistih, ki se vse življenje zavzemajo za omogočanje in uporabo javnega prostora. Tudi na medmrežju. Berite ga na www.dodogovor.org!”
Režiser poudarja: “Marko Brecelj je najprej antifašist. Fašizem ni politična opcija, je absolutno zlo, ki ga je pokončala svetovna koalicija dobrega. Tako je bilo in nič drugače. Tako bo in nič drugače. Nič ni vmes, svet je na tem mestu surovo binaren. Kdor se prikloni zlu, vstopi v svet zločinskosti. Naj živi antifašistična Primorska, naj živi Marko Brecelj!”

Najbolj brano