Rušijo tabuje o demenci

Z ureditvijo še treh demenci prijaznih točk (DPT) v Knjižnici Cirila Kosmača z oddelkoma v Kobaridu in Bovcu skušajo o bolezni, ki postaja prava epidemija, v zgornjem Posočju informirati čim več ljudi. Prostovoljci v društvu Spominčica, ki pokriva območje od Bovca do Kanala, si prizadevajo za čim večjo poznavanje bolezni in odpravljanje stigmatizacije.

POSOČJE > “V društvu Spominčica Zgornje Posočje ugotavljamo, da je v naši dolini demenca zelo stigmatizirana, informiranost javnosti ni zadostna. Obravnavanje te bolezni je v Posočju med najnižjimi v Sloveniji. To potrjuje raziskava oziroma analiza o porabi antidementivov, ki je v Goriški regiji najnižja v Sloveniji,” ugotavlja predsednica društva Anka Čufer. Ocenjuje, da je zgornje Posočje sedaj dobro pokrito s sedmimi DPT, kjer so zainteresiranim na voljo informacije. Info točke so v treh domovih upokojencev v Podbrdu, Tolminu in Petrovem Brdu ter v ambulanti v Podbrdu in po novem v knjižnicah v Tolminu, Kobaridu in Bovcu.

Knjižnica tesno sodeluje s Spominčico

Tolminska Knjižnica Cirila Kosmača z društvom Spominčica tesno sodeluje že dlje časa. Na voljo daje prostore za predavanja in srečanja članov društva, ki jih je trenutno približno 70, predvsem so to svojci dementnih občanov. Pobudo za ureditev info točk v knjižnicah je prispevala psihiatrinja v ZD Tolmin Špela Šorli, ki je priporočala povezovanje med kulturnimi prostori in info točkami za demenco.

Anka Čufer

predsednica društva Spominčica Zgornje Posočje

“V naši dolini je demenca zelo stigmatizirana, informiranost javnosti ni zadostna. Obravnavanje te bolezni je v Posočju med najnižjimi v Sloveniji.”

Z odprtjem info točk v knjižnicah se bodo informacije in znanje širile. Kot pravi direktorica knjižnice Jerneja Berginc, so se z društvom Spominčica o odprtju info točk dogovarjali že lani, vendar se je zaradi epidemije covid-19 zavleklo. Niso hoteli več čakati. “Hkrati smo odprli tri točke v naših knjižnicah v Tolminu, Kobaridu in Bovcu. Žal ob tej priložnosti zaradi epidemije dogodkov nismo mogli pripraviti. V vsaki knjižnici na enem mestu predstavljamo vse gradivo o demenci, predvsem pa želimo osveščati. Opažamo, da ljudje po gradivu že posegajo,” pravi Anka Čufer in dodaja: “V društvu srčno upamo, da bodo te točke prispevale k oblikovanju demenci prijaznega okolja, da bi osebe z demenco spodbujalo k vključenosti v družbo, ohranjanju njihove samostojnosti, varnosti, jim zagotavljalo razumevanje, pomoč, podporo in sprejetost.” V Sloveniji deluje 221 demenci prijaznih točk, prvo so odprli leta 2017 v prostorih varuha človekovih pravic v Ljubljani.

Stanje se izboljšuje

“Področje demence je bilo pri nas vse predolgo neke vrste tabu. V domačih krogih, kjer so imeli dementno osebo, so se najraje zapirali vase in izgorevali ob poskusu pomaganja svojcu, ne da bi za to imeli ustrezna znanja. Žal je ponekod še vedno tako. Prav zahvaljujoč institucijam in nevladnim organizacijam, ki že vrsto let skušajo osvetliti to bolezen, ki prizadene veliko število oseb, in to ne samo starejših, se stanje na tem področju izboljšuje,” je odprtje točke v bovški knjižnici pospremil bovški župan Valter Mlekuž.

7

demenci prijaznih točk je zdaj na voljo v zgornjem Posočju

---