V novi številki Primorskih novic preberite

Še včeraj so turistični ponudniki pesimistično pričakovali, da bodo po velikonočnih izgubili tudi prvomajske praznike. A je vlada - tudi zato, da ob zaprtih domačih nastanitvah Slovenci ne bi tako množično odhajali na Hrvaško in drugam - pohitela in s ponedeljkom dovolila odprtje nastanitvenih obratov pod posebnimi pogoji. Nekateri ponudniki se za to še ne bodo odločili, pri drugih pa so že danes ves dan zvonili telefoni.

Minister Andrej Vizjak ob svetovnem dnevu Zemlje: “Načrt za okrevanje bo zelen”

Slovenija bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Ko bodo znane evropske smernice energetsko-podnebnega paketa Fit for 55 (Pripravljeni za 55), bo pripravila še ukrepe za dodatno znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, bolj okolju prijazen bo tudi končni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga bomo poslali v Bruselj, je ob današnjem Dnevu zemlje zatrdil minister za okolje Andrej Vizjak.

Ustavno sodišče zasuto s covid zadevami

V času pandemije covida-19 ustavno sodišče beleži izjemen porast zahtev za presojo vladnih odlokov, ki se nanašajo na ukrepe za zajezitev širjenja okužbe. Skoraj ni ukrepa, na katerega se ne bi kdo pritožil. Verjetno bodo dobil tudi zahtevo za presojo odloka o ponovni omejitvi shodov na največ deset oseb, pričakuje predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez.

Konec sage o referendumu za Centralni park Koper

Danes je koprski občinski svet potrdil sklep o nedopustnosti razpisa referenduma za Centralni park Koper in znova vzpostavil stanje pred razveljavitvijo odloka o tem prostorskem načrtu.

Dutovci: “Ta poseg je vulgarizem!”

Seveda smo veseli, da bomo v Dutovljah dobili pločnike za varnejšo hojo, a to, kar se dogaja ob gradnji na trgu in pred cerkvijo, je ne samo nepotrebno, temveč degradira cerkev kot kulturni spomenik, trg pa zapira z nepotrebnimi betonskimi zidovi in ga dela ljudem neprijaznega, se hudujejo Dutovci, ki te dni spremljajo gradnjo betonskega zidu pred cerkvijo.

Tudi Kanal bo izgubil banko

Kdor se bo od začetka maja dalje ustavil v Soški dolini in iskal bančno okence, se bo moral krepko potruditi. Poslovalnica banke bo namreč le še v Tolminu in Kobaridu, v Kanalu pa bo zaprla vrata, kakor so jih v zadnjih letih zaprle enote v Bovcu, Desklah in Solkanu. Kanalska županja Tina Gerbec pravi, da jih je napoved banke presenetila.

Ljudje odločno v bran svoji Soči

Namera države, da s seznama kopalnih voda umakne kopališči v Solkanu in v Kanalu, je na noge dvignila ljudi. V civilni iniciativi Radi imamo Sočo ji ostro nasprotujejo, ker “so zavezani braniti Sočo kot javno dobro in javni prostor.” Župan Miklavič se strinja: “Soča mora biti dostopna ljudem, zato je treba poskrbeti za varno uporabo.”

Z ukradenima fiatoma nad banki na Dobrovem in Dutovljah

Novogoriški in koprski kriminalisti so zaključili večmesečno mednarodno preiskavo ropov bank na Dobrovem in v Dutovljah, ki so jo uspešno izvedli skupaj s kolegi iz Gorice in Trsta. Ugotovili so, da so se moški s Sicilije na kraja ropa pripeljali z ukradenima voziloma fiat, z izposojenim terenskim vozilom pa so si ogledovali izbrane banke, tudi v Kanalu in Tolminu.

Dr. Igor Presl, bibliotekarski svetnik v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, o zgodovini papirja, tiska, knjige ...

Pisci, tiskarji, založniki, vohuni, raziskovalci z detektivskim darom ... Še marsikdo nastopa v zgodovini knjige. Ob njenem svetovnem dnevu, ki ga praznujemo jutri, smo k pogovoru povabili dr. Igorja Presla, bibliotekarskega svetnika v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran.

Bojan Godeša: “Duh, ki je vodil organizatorje OF, je bil vseskozi naravnan k osvoboditvi”

Pred 80. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ki jo bomo obeležili v torek, smo z zgodovinarjem Bojanom Godešo, enim najboljših poznavalcev dogajanj med drugo svetovno vojno v Sloveniji, govorili o nastanku, razvoju in zanimivih epizodah te organizacije. V intervjuju razkriva nekaj manj znanih dejstev o OF, predvsem pa smo skušali na podlagi zgodovinskih dokumentov razbliniti mite in resnice, ki so prevladovali v obdobju SFRJ, kakor tudi one, ki jih v zadnjih letih razširjajo tisti, ki na OF in na slovenski upor proti okupatorju gledajo negativno.

Je začasna raba urbanih prostorov nova priložnost v istrskih mestih?

Piše se leto 2020, svet se zbudi v novi realnosti, nič več ne bo tako, kot je bilo. Ali pač? Do sedaj nepredstavljiv pojav epidemije je zajel vse pore družbe. Spremenile so se vrednote, naš vsakdanjik, način dela, socialna interakcija se prestavlja v virtualni svet, kultura in umetnost sta pospravljeni v predal, javni prostor mest pa postaja prazen prostor, saj javnega življenja ne poznamo več.

Osamljeni v družbi, srečni v samoti

Včasih je človek rad sam. Neobremenjeno lahko opazuje okolico, razmišlja, počne kaj tretjega ali ima preprosto mir. Drugič mu je samota odveč, pogreša stik z drugimi in njihov odziv. Bivanje v samoti je v nekaterih kulturah tudi duhovna praksa. V različnih meniških, asketskih in puščavniških tradicijah samota privzema svojske, unikatne izraze, pravi filozofinja dr. Nina Petek, ki proučuje samoto kot način bivanja v indijskih in tibetanskih filozofsko-religijskih tradicijah.

Tudi ulica je dala prav Čeferinu

Po ustanovitvi superlige so bili najbolj izpostavljeni nogometni privrženci. Morda so prav iz kljubovalnosti enemu od vodilnih prevratnikov Andrei Agnelliju pokazali, da se navijaške vrste ne redčijo in je njihov glas še vedno slišen. Bomo videli, kakšen bo njihov odziv, potem ko se bodo vrata stadionov na stari celini spet odprla.

---