Začasna rešitev, ki postane priložnost

Slovensko stalno gledališče in slovenski program italijanske radiotelevizije Rai FJK sta dolgo, posredno in neposredno, povezana. Ob poročanju o gledališki dejavnosti v slovenskem jeziku se na radijskih valovih redno pojavljajo glasovi igralcev, ki so ali so bili člani umetniškega jedra SSG. Včasih nastopajo v vlogi voditeljev, včasih kot gostje oddaj, ali pa kot protagonisti radijskih iger.

Predstava SSG Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena se je 
dogajala v radijskem studiu. Foto: Luca Quaia
Predstava SSG Na valovih Saše Pavček v režiji Alena Jelena se je dogajala v radijskem studiu. Foto: Luca Quaia

Urednica Suzi Bandi je od Nataše Sosič prevzela nalogo, da skrbi za programe, ki upoštevajo gledališki svet. V tem sklopu vodi z ekipo sodelavcev oddajo Dvignjena zavesa, ki redno poroča o delovanju vseh treh primorskih in drugih, slovenskih in italijanskih gledališč. Tovrstno poročanje je v zadnjem letu poiskalo seveda nove smernice in teme, v sozvočju s spremenjenimi vsebinami za zaprtimi zavesami gledališč. V prejšnji prilogi Tantadruj je Neva Zajc o tem spregovorila iz zornega kota Radia Koper in Radia Slovenija, Suzi Bandi pa bo sklenila krog s pogledom iz studia Rai v Trstu.

“Način poročanja se je postopoma spremenil skupaj z našo dejavnostjo. Tudi na radiu smo se morali v čim krajšem času izuriti, da smo z digitalnimi aplikacijami nadomestili običajne, neposredne stike z intervjuvanci. Tudi mi ne smemo na teren, komuniciramo na daljavo, nimamo stika z gledališčniki v živo, kot v gledališčih nimajo stika z občinstvom,” pove Suzi Bandi in poudari, da so spremljali razvoj novega načina delovanja vseh gledališč. “Poročamo o spletnih projektih, tako kot kolegi informativnega programa. Gledališča sploh niso izginila z radarjev. V oddaji Dvignjena zavesa redno poročamo o projektih vseh primorskih gledališč. Če so gledališča na katerikoli način dejavna, smo tudi mi z njimi. Vsekakor pa v Dvignjeni zavesi skušamo ob aktualnem gledališkem dogajanju s pomočjo izvedencev predstaviti tudi, na primer, delček zgodovine gledališča ali kak gledališki poklic ali kako temo, ki je povezana z gledališčem. Gledališča so v teh letih postala tudi za nas povezovalni element na obmejnem teritoriju, saj tudi na tem področju naše radijske hiše sodelujejo z rednimi izmenjavami.”

Kako pa doživlja predstave po spletu? “Predvajanje predstav na raznih digitalnih platformah je začasna rešitev, ki pa lahko postane priložnost. Spletna ponudba slovenskih gledališč je izjemno bogata in predstava na ekranu bo lahko v bodoče dobra rešitev na primer za ljubitelje gledališča, ki se težje premikajo ali bi se drugače težko udeležili predstave zaradi pomanjkanja časa ali razdalje (zdaj si denimo lahko ogledamo premiero, ki se dogaja kjerkoli na svetu). Sama sem se na začetku precej otepala, a sem ugotovila, da je lahko zelo koristna rešitev predvsem za gledališča, ki tako lahko živijo in ustvarjajo male čudeže premier pred kamero. Osebno imam najraje spletne predstave, ki ponujajo situacijo običajnega ogleda in se dogajajo na točno določen dan in uro. Ko objava ostaja dalj časa na spletu, je gledalec bolj len, ni istega pričakovanja. Prava gledališka izkušnja pa se seveda zgodi samo v dvorani. Spletno predvajanje odvzame doživetju vsaj šestdeset odstotkov vtisov, ki jih naša čutila potrebujejo za popolno doživljanje predstave,” pove Suzi Bandi.


Preberite še


Najbolj brano