Vsaka gledališka zgodba nosi v sebi neprecenljivo bistvo

Igralci, teatrologi, sodelavci in prijatelji tržaškega režiserja Maria Uršiča bodo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri protagonisti spletnega poklona umetniku, ki je bil skoraj štirideset let eden najbolj prepoznavnih ustvarjalcev Slovenskega stalnega gledališča.

Mario Uršič na odru predstave Tetovirana roža Tennesseeja 
Williamsa v sezoni SSG 1989/1990
Mario Uršič na odru predstave Tetovirana roža Tennesseeja Williamsa v sezoni SSG 1989/1990 

Leta 2011 je Mario Uršič prejel prvo nagrado Tantadruj za življenjsko delo, saj je s svojo mediteransko dušo ogrel tako tržaški kot novogoriški oder, kjer je bil umetniški vodja med letoma 1983 in 1985. Režiral je v Mariboru, v Ljubljani, večkrat tudi na Reki. V Novo Gorico je privabil pisatelja Fulvia Tomizzo, ki je podpisal priredbo Cankarjevega Martina Kačurja, in je prvič predstavil slovenskemu občinstvu poetiko Pier Paola Pasolinija. V Trstu pa je širil krog sodelovanj na zanimive umetnike kot sta bila Claudio Misculin, ki je nastopil v uspešni predstavi SSG Slehernik, in priznani skladatelj Giampaolo Coral.

Njegove velike gledališke strasti so bile ameriška dramatika, slovenski avtorji tržaškega okolja in italijanska dramatika dvajsetega stoletja, posebej Luigi Pirandello. Njegova muza je bila igralka Miranda Caharija, ki je nastopila v mnogih predstavah (nepozabna je bila na primer v Tetovirani roži Tennesseeja Williamsa leta 1990) in kateri je leta 2005 posvetil dramsko besedilo (in uprizoritev) Deja Husu.

“Sled je ostala, spomin ni skopnel ...”

“Vsaka gledališka zgodba nosi v sebi neprecenljivo bistvo, ki je tudi to, kar se gledalcem vtisne v dragocen spomin. Najraje bi se izognil retoriki, a moram priznati, da me je priznanje primorskih gledališč razveselilo, ker potrjuje dejstvo, da je sled ostala, da spomin ni skopnel, da lahko vzameš tekst pod pazduho in greš naprej!”

Mario Uršič ob prejemu nagrade Tantadruj

Mario Uršič se je rodil leta 1939, študiral je na ljubljanski AGRFT pod mentorstvom Jožeta Babiča, svojo profesionalno pot pa je razvil predvsem na odru tržaškega Slovenskega stalnega gledališča, kjer je od leta 1969 do leta 2005 režiral več kot petdeset predstav. Za svoje delo je prejel več nagrad; med njimi nagrado Borštnikovega srečanja 1988 za režijo in priredbo Cankarjevega Kralja na Betajnovi ter nagrado Prešernovega sklada 1990 za režijo Cankarjevega Kralja na Betajnovi in Hofmannsthalovega Slehernika v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.

V dramah je iskal stik z realnostjo, s problematikami sodobnega sveta, v govorico komedije pa se je vživel tudi izven omenjenih gledališč, ko je postal glavni akter poletnega festivala v Križu pri Trstu, za katerega je prirejal in režiral dela, pri katerih je skrbel tudi za ohranitev nesnovne dediščine lokalnega narečja.

V utemeljitvi nagrade Tantadruj beremo: “Mario Uršič se je s svojim delom, ki odseva izjemno senzibilnost, kultiviranost in avtorsko izbrušenost, zapisal med najbolj dragocene slovenske gledališke umetnike, posebno mesto pa ima prav v primorskem gledališkem prostoru, saj je v njem in v zanj značilnem duhu realiziral največ svojega kreativnega potenciala ter tako požlahtnil podobo gledališkega snovanja na obeh straneh zahodne slovenske meje.”

Spletni poklon bo objavljen na youtube kanalu in na facebook strani SSG.


Preberite še


Najbolj brano