Največ državnih milijonov za reševanje delavcev Hita

Rekorder po višini prejete državne interventne pomoči je novogoriška igralniška družba Hit, ki je do začetka aprila prejela že več kot 11 milijonov evrov pomoči. Glede na visoko švtevilo zaposlenih ji po absolutnih številkah sledi šempetrski Mahle. Po višini pomoči glede na število zaposlenih pa Hitu sledi še ena igralniška družba, Casino Portorož.

Na seznamu primorskih podjetij, ki so prejela najvišja izplačila iz 
naslova interventnih ukrepov, prednjači novogoriški Hit.  Foto: Leo Caharija
Na seznamu primorskih podjetij, ki so prejela najvišja izplačila iz naslova interventnih ukrepov, prednjači novogoriški Hit.  Foto: Leo Caharija

PRIMORSKA > Turizem, gostinstvo in igralništvo so med najbolj prizadetimi panogami, ki imajo svoja vrata vnovič zaprta že od lanske jeseni. Brez državne pomoči v obliki subvencij za čakanje na delo in skrajšan delovni čas ter tudi povračila fiksnih stroškov, se mnoga ne bi obdržala pri življenju.

Tudi seznam primorskih podjetij, ki so prejela najvišja izplačila iz naslova interventnih ukrepov, kaže, da so na vrhu po višini izplačila glede na število zaposlenih prav podjetja iz panoge gostinstva in turizma. Po pomoči prednjači Hit, ki ima tudi najvišje število zaposlenih, sledijo pa mu podjetja Casino Portorož z igralnicama v Portorožu in Lipici, Postojnska jama, Hotel Palace Portorož in Istrabenz Turizem, ki upravlja s hoteli v Portorožu. Omenjena podjetja so glede na podatke Zavoda za zaposlovanje Slovenije prejela od dobrih 3700 do 6900 evrov pomoči na zaposlenega.

Za čakanje na delo že 445 milijonov evrov

Vlada je ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki je glavni ukrep za pomoč podjetjem v času epidmeije, podaljšala še do konca maja. Do sredine marca je šlo sicer za ta ukrep skupno 445 milijonov evrov, in sicer 31.217 delodajalcem za 212.164 zaposlenih.

“Interventni ukrepi države so dobri in učinkovito delujejo. Državne subvencije neposredno vplivajo na likvidno stabilnost družbe, ki omogoča redno izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenih in poravnavo tekočih stroškov,” ob tem ocenjujejo v Hitu. Hkrati pa izpostavljajo, da je družba v epidemiološko krizo vstopila z najnižjo stopnjo zadolženosti v zadnjih dvajsetih letih.

V Hitu 133 zaposlenih manj

Kljub pomoči pa se je število zaposlenih v Hitu v tem obdobju zmanjšalo, in sicer za 133, tako da je trenutno v podjetju 1593 zaposlenih. V Hitu pravijo, da gre po večini za predčasne odhode v pokoj ter iztek pogodb za določen čas. “Zmanjšanje števila zaposlenih sicer sledi strategiji družbe, ki je bila sprejeta še pred epidemijo, epidemija in začasna zaustavitev poslovanja pa terjata nove prilagoditve.”

Nad našim podatkom, da so med večjimi prejemniki državne pomoči, pa so bili nekoliko presenečeni v šempetrski družbi Mahle Electric Drivers Slovenija. “To ne drži povsem. Prejeli smo le subvencije kot oprostitev plačila prispevkov za delavce, ki so delali, in odsotne zaradi višje sile. Do vse ostale pomoči po protikoronskih zakonih pa nismo bili upravičeni, ker nismo izpolnjevali pogojev. Zato smo poslovanje podjetja prilagodili kriznim razmeram,” so nam pojasnili.

Že v začetku pandemije so uvedli skrajšani polni delovni čas (36 ur tedensko) in na ta način, kot so poudarili, uspeli obvladovati stroške dela in doseči, da je večina zaposlenih ohranila svoja delovna mesta. “Poslovno leto 2021 se je začelo dobro, prodaja in naročila se pozitivno razvijajo.”

Glede na podatke so v Mahleju prejeli približno 1000 evrov pomoči na zaposlenega. Ta znesek je, preračunano na zaposlenega, višji pri še dveh večjih prejemnikih pomoči, ki sta povezana z avtomobilsko panogo, v Cimosu in Kolektorju Sikom. Med tistimi, ki so prejeli več kot pol milijona evrov pomoči, so še novogoriško podjetje Pami, ki ima trgovine z obutvijo po vsej Sloveniji, avtoprevozniško podjetje Arriva in cerkljanska Eta.

Evidence podjetij, ki so odpuščala, ne vodijo

V preostalih podjetjih se sicer na naša vprašanja niso odzvali. Med drugim nas je zanimalo, ali so kljub državni pomoči odpuščali, saj odpuščanje ni dovoljeno zgolj v času prejemanja pomoči. Podatka, koliko zaposlenih so omenjeni prejemniki pomoči odpustili, pa nismo dobili niti na zavodu za zaposlovanje. Kot so pojasnili, lahko namreč zavod obdeluje podatke le v okviru zakonsko določenih evidenc. Zakonodaja predvideva vodenje evidence brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve, ne pa tudi evidence podjetij, ki so odpuščala delavce ali pripravila programe presežnih delavcev niti evidence o programih presežnih delavcev. Program presežnih delavcev sta sicer že jeseni pripravila Postojnska jama in Cimos.


Najbolj brano