V novi številki Primorskih novic preberite

Pri govedorejcu Grozdanu Pavliču se je ponovila zgodba, o kateri smo poročali pred tremi leti. Pred dnevi je namreč pohodnik na pašnikih nad Podgorjem, med Goličem in Lipnikom, naletel na neprijetne prizore zanemarjenega goveda oziroma na pol zamrznjene razpadajoče kadavre živali. Domačini so zgroženi, Pavlič pa očitke zavrača in meni, da gre za zavist ljudi.

Prizori poginulih živali so vznemirili domačine, še posebej, ker so  
jim bili priča že leta 2018.
Prizori poginulih živali so vznemirili domačine, še posebej, ker so jim bili priča že leta 2018. 

Cepljenje gre naprej, a točnih navodil Eme ni

Po sporočilu Evropske agencije za zdravila, da so koristi cepiva AstraZenece kljub zelo redkim primerom krvnih strdkov še vedno večje od tveganj, cepivo AstraZenece pri nas za zdaj ostaja namenjeno starejšim, starim od 60. do 64. let. So pa strokovnjaki kritični, da točnih navodil glede starostne meje za uporabo tega cepiva ni. Nizko precepljeni sicer zaradi omejenih količin m-RNK cepiv še ostajajo starejši med 65. in 70. letom.

100-odstotno nadomestilo plače? Bolje pozno kot nikoli!

Med spremembami, ki naj bi jih za obvladovanje epidemije svetovalna skupina za covid-19 predlagala vladi, naj bi bila tudi uvedba 100-odstotnega nadomestila plače za osebe, ki jim je odrejena izolacija ali karantena. Zlasti sindikati so to zahtevali že lani. Bolje pozno kot nikoli, pravijo zdaj in upajo, da bo vlada prisluhnila stroki.

Akacija je za čebelarje izgubljena

Izjemno nizke temperature, sneg in pozeba, ki so tudi Primorsko prizadele v zadnjih dneh, so veliko škode povzročile tudi čebelarjem. Že peto leto zapored bo tako za primorske čebelarje izgubljen ves pridelek akacije (rubinje). Ti zdaj računajo tudi na denarno pomoč države.

Nujna je pomoč mikro in malim podjetjem

Prvi predlogi za pomoč, obnovo in razvoj gostinstva, turizma in celotne dobaviteljske verige po epidemiji covid-19, ki jih je pripravila delovna skupina iz predstavnikov z omenjenih področij, so pripravljeni. Poleg podaljšanja nadomestil za plače, sofinanciranja skrajšanega delovnega časa in kritja fiksnih stroškov vladi predlagajo še nekaj drugih ukrepov za takojšnjo pomoč najbolj prizadetim.

Pegaso spet po soglasje za salon

Čeprav svetniki v Šempetru 18. marca niso dali soglasja za igralni salon na MMP Vrtojba, bodo, kot kaže, o tem čez teden dni znova odločali. Za to je zaprosil direktor družbe Pegaso Turizem Damjan Šinigoj, ministrstvo za finance nima nič proti. Župan Milan Turk sicer ponovnemu odločanju ni najbolj naklonjen, a ga je vseeno uvrstil na sejo.

Kje bo občina Cerkno dobila milijone za gradnjo omrežja?

Cerkno je na lestvici razvitosti občin v zadnjem obdobju izgubilo 59 mest predvsem zaradi ničle, ki jo ima vpisano ob kazalniku odvajanja in čiščenja voda iz svojega okolja. Nekaj kanalizacije v Cerknem je, a je tako zastarela, da bo tudi v njem obnova omrežja draga. Nedavna sanacija sto metrov vodov je pod zemljo razkrila kaos.

Svež vodovod čez Brkine do konca 2022

4. maja bo odpiranje ponudb za gradnjo vodovoda med Ilirsko Bistrico in Rodikom. Z javnim naročilom občin Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Divača za izboljšanje vodooskrbe 53 naselij in več kot 10.000 prebivalcev, se je začela izbira izvajalca del. Ta naj bi se začela junija letos in zaključila konec prihodnjega leta, zajeten del denarja zanje pa občine pričakujejo od države in EU.

“Vsi smo iskali denarnico, da bi se končal prepir”

Klobčič, ki je nastal zaradi številnih govoric in ugibanj, kdo bi lahko sredi septembra tako brutalno obračunal z Valterjem Humarjem iz Vrtojbe, da je nato umrl, se je začel počasi razpletati. A kaj natančno naj bi se 13. septembra lani dogajalo na območju Ideala, ni vedela povedati nobena od prič, ki jih je danes zaslišal senat novogoriškega okrožnega sodišča.

Groza, erotika ... in kazen

“Resnična modrost ni toliko v tem, da znamo prekleti, temveč da znamo upati. Kako bi sicer zmogli pot čez strašno puščavo, brez božanskega daru za upanje?” je zapisal mož, prevečkrat oklican za temačneža. Pred 200 leti se je rodil Charles Baudelaire, začetnik moderne poezije, razpet med skrajnosti in zavoljo “obscenih”, “nemoralnih” pesmi obtožen in kaznovan.

Z dobrim treningom se vse da

Pri 34 letih Hrpeljec Vasja Furlan še igra rokomet na vrhunski ravni. V drugi najmočnejši evropski ligi je že peto sezono, kam ga bo pot vodila v prihodnji, pa še ne ve. Nekoč velik talent primorskega in slovenskega rokometa zdaj igra za Chartres, trenutno deseti klub v francoskem prvenstvu.

Blitzkrieg, potem pa razkosanje

Jutri bo minilo natančno 80 let od aprilske vojne, v kateri so Nemci in njihovi zavezniki napadli takratno Jugoslavijo, jo premagali in razkosali. 6. aprila 1941 se je začel napad na balkansko kraljevino, ki je imel usodne posledice za nadaljnji zgodovinski razvoj tako slovenskega naroda kot tudi Primorske. Prav s tem napadom se je namreč Italija odpovedala Rapalski pogodbi, s katero je pridobila obsežna ozemlja, poseljena s slovenskim in hrvaškim prebivalstvom. Tako je italijanski napad na Jugoslavijo predstavljal pravni temelj za spremembo meja po drugi svetovni vojni in kasnejšo priključitev Primorske k matični domovini. Ob znanih dejstvih je potrebno omeniti še nekaj zanimivih drobcev, ki pa jih zgodovinska stroka pozna že nekaj desetletij.

Intervju z Edvardom Svetlikom, gospodarstvenikom in vinarjem, o poti do korporacije Hidria in grdem rezanju njenih korenin

Ekonomist Edvard Svetlik, prvi boter vzpona idrijskega gospodarstva, je inovativno korporacijo Hidria vizionarsko razvil iz neznatnega Iskrinega tozda. Kot pravi, nikakor ne sam. Predvsem s posluhom za ljudi in z ekipo menedžerjev ter solastnikov. Skupaj so rasli in premagovali viharje. Kot prvi v ekipi je sam nosil značilno slovenske tajkunske nalepke. Precej pred sovražnim prevzemom Hidrie je ustvaril novo zgodbo, vinarsko uspešnico v Vipavski dolini.

Nerazumevanje slovenskih prometnih posebnosti

Težave z elektrifikacijo prometa v Sloveniji izhajajo iz dejstva, da si ne znamo kot družba, še posebej pa politika ter celo dobršen del okoljskih in prometnih strokovnjakov, priznati posebnosti poselitve, zgodovinskega razvoja izrabe prostora, razporeditve delovnih mest in oblik mobilnosti, ki so se oblikovali vse od konca druge svetovne vojne dalje.


Najbolj brano