Takšne ohladitve ni bilo že desetletja

Živo srebro na termometrih se v aprilu že več desetletij ni spustilo tako nizko kot te dni. Vseeno ne govorimo o nepričakovanem vremenu za ta mesec. Skrb zbujajoče pa je to, da se ozračje zaradi podnebnih sprememb segreva, zaradi česar se narava prebuja prej kot pred desetletji. Rastline, nekatere že v polnem razcvetu, so zato toliko bolj občutljive na pozebo.

Branko Gregorčič, meteorolog Foto: STA
Branko Gregorčič, meteorolog Foto: STA

LJUBLJANA > Živimo v pasu zmernih geografskih širin, kar pomeni, da se pri nas izmenjujejo vplivi s severa in z juga, nam je vremensko dogajanje pojasnil meteorolog z Agencije RS za okolje (Arso) Branko Gregorčič.

Prodori polarnega zraka niso neobičajni

Ko nas doseže vpliv iz Severne Afrike in Sredozemlja, imamo lahko visoke temperature. Imeli smo jih konec februarja in na prehodu med marcem in aprilom, ko so termometri ponekod kazali celo čez 25 stopinj Celzija. “V minulih dneh pa je k nam prišla polarna zračna masa iznad Grenlandije, mimo Islandije, preko Severnega morja do Alp. Preplavila je praktično večji del Evrope, vključno z Alpami in Severnim Balkanom. Ti prodori niso nekaj neobičajnega, je bil pa ta zelo izrazit; tako izrazitega v mesecu aprilu ni bilo vsaj zadnjih 50 let. Prinesel je nekaj temperaturnih rekordov, ki jih v zadnjih desetletjih nismo več vajeni,” je obrazložil.

Nov aprilski rekord

Včerajšnje jutro je bilo ponekod najhladnejše v tej zimi, marsikje pa najhladnejše aprilsko jutro v zadnjih 70 ali celo več kot sto letih, so sporočili z Arsa. Na vseh merilnih mestih po državi so izmerili temperature pod ničlo, le v Kopru je bila temperatura 1,3 stopinje Celzija. Najnižjo temperaturo so izmerili v Novi vasi na Blokah, minus 20,6 stopinje. To je nov uradni slovenski rekord za april. Prejšnji s te lokacije je minus 18 stopinj, izmerjen 4. aprila 1970.

Martinčkanje na izolskem Svetilniku 4. aprila ... (Foto: Tomaž Primožič/FPA)

Dolgoletno povprečje kaže, da nas mrzla polarna masa v aprilu doseže dvakrat, maja pa običajno enkrat. Majska ohladitev ima tudi svoje ime “ledeni možje”, saj do nje običajno pride sredi meseca, ko godujejo Pankracij, Servacij in Bonifacij. Za aprilske prodore polarnega zraka ni posebnega poimenovanja, čeprav so verjetnejši od majskih, pravi Gregorčič. V poletnih mesecih pa se takšni temperaturni pretresi običajno ne dogajajo: “Poleti je polarna fronta bolj daleč na severu in na naše geografsko območje hladnejše zračne mase ne segajo več.”

Branko Gregorčič

meteorolog

“Globalno segrevanje povzroča, da so rastline bolj razvite, kot so bile pred desetletji ob takšnem letnem času. Če pride do prodora polarne mase, so bolj občutljive na pozebo in škoda je zaradi tega večja.”

... in pobeljeno istrsko podeželje dva dni zatem. (Foto: Tomaž Primožič/FPA)

Kako pa so ti prodori povezani s podnebnimi spremembami in zakaj povzročajo vedno več škode v kmetijstvu? Dogajanje nas mora skrbeti, saj se je pri nas podnebje v primerjavi s sredino prejšnjega stoletja v povprečju segrelo že za skoraj dve stopinji, pojasnjuje meteorolog. “Topla obdobja v februarju, predvsem pa v marcu zelo pospešijo razvoj rastlin in potem so te rastline toliko bolj občutljive na pozebo v aprilu. Vsak tak prodor lahko povzroči večjo škodo, kot bi jo, če bi bili tudi prejšnji meseci hladni.”

Dogajanje nas mora skrbeti, saj se je pri nas podnebje v primerjavi s sredino prejšnjega stoletja v povprečju segrelo že za skoraj dve stopinji.

Danes bo podobno

Tudi za danes meteorologi ne napovedujejo toplejšega vremena. “Temperature zelo verjetno ne bodo nižje, ampak tudi bistveno višje žal še ne,” je napovedal Gregorčič. Pričakujemo lahko vnovično pozebo, medtem ko bo po napovedih Arsa v petek topleje, pozeba pa bo možna v notranjosti države.


Najbolj brano