Se obeta “dvojno” zbiranje podpisov?

Parlament se je po potrditvi sprememb ureditve varovanja voda, ki jim stroka nasprotuje, znašel pred nenavadno situacijo: ne le pred eno, ampak dvema referendumskima pobudama. Pobudo Vode ne damo je podprlo 33.670 oseb in za enak predlog je gibaje Zapitnovodo.si zbralo čez 9000 podpisov. Bosta mar vzporedno tekla dva postopka?

Spremembe zakona o vodah, ki sta jih potrdila spodnji in zgornji 
dom parlamenta, bodo to pomlad še predmet javne razprave.  Foto: Alenka Ožbot
Spremembe zakona o vodah, ki sta jih potrdila spodnji in zgornji dom parlamenta, bodo to pomlad še predmet javne razprave.  Foto: Alenka Ožbot

LJUBLJANA > “Vesel sem, da državni svet ni ustavil te pomladi ljudstva. Ker je prav, da se zaključi z odločanjem na referendumu.” Tako je prvak Gibanja zdrava družba Gregor Kos pospremil torkovo dogajanje na sedežu parlamenta v zvezi s sporno novelo zakona o vodah. Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na spremembe zakona, ampak v hram demokracije je priromalo dovolj podpisov ljudi za začetek referendumskega postopka. Vendar ne vsi na eni pobudi, kot se je v preteklih dneh zdelo, da bodo, in kot smo včeraj tudi poročali v PN. Referendumski pobudi za isto stvar sta dve, obe sta podkrepljeni z več kot nujno potrebnimi 2500 podpisi. To je pri obveščanju naredilo nekaj zmede.

Dve gibanji, dve pobudi

V državni zbor je več kot 9000 podpisov pod eno od dveh pobud prineslo gibanje Zapitnovodo.si. Svoj korak je javno izpostavilo, o tem smo poročali. Vendar pa ta skupina, v kateri sta kanalska civilna pobuda Danes! in društvo Eko krog, ki sta na spornost novele zakona o vodah začeli opozarjati v povezavi z oskrbo z vodo v Anhovem, ni tista, ki je zbiranje podpisov začela pred dobrim tednom, v trenutku, ko je državni zbor potrdil novelo. To je naredilo Gibanje zdrava družba, ki je oblikovalo referendumsko pobudo Vode ne damo.

Kako bo, še ne morejo povedati

Na državni zbor smo se obrnili z vprašanjem, mar bosta dve vloženi pobudi za začetek zbiranja podpisov državljanov v podporo referenduma o noveli zakona o vodah privedli do vzporednega, dvojnega zbiranja. Pobudi sta nenazadnje formalno ločeni. Ampak v hramu demokracije so nam povedali le, da “sta obe pobudi še v postopku preverjanja izpolnjevanja zakonskih pogojev. Zato pojasnil o nadaljnjih korakih še ni mogoče dati.”

Razloge je Kos pojasnil tako: “Nedopustno je, da bi bil uveljavljen zakon, ki mu nasprotujejo vsa strokovna združenja v Sloveniji. Ker oblast je zlorabila svojo moč in povozila stroko.” Odmevni pozivi stroke k razmisleku o spremembah ureditve varovanja rek in jezer so po mnenju Kosa pomembno prispevali k odzivu na referendumsko pobudo. Gibanje bo skušalo v nadaljevanju biti opora glasu stroke, zbralo pa je kar 33.670 podpisov podpore začetku referendumskega postopka. Zapovrh med lockdownom in v prazničnih dneh.

Za razpis referenduma potrebnih 40.000 overjenih podpisov

V naslednjem koraku bo treba za razpis referenduma zbrati najmanj 40.000 podpisov volilnih upravičencev, tokrat overjenih na upravnih enotah ali z digitalnim potrdilom. Toda Kos ne dvomi v uspeh, tudi, ker je pričakoval pol manj podpore, kot je je pobuda gibanja prejela. In zato govori o ljudski pomladi, o tem, da so ljudje jasno izrazili nezadovoljstvo z oblastjo, ki jih nič ne vpraša. Veseli ga tudi, da se je to zgodilo ob tako pomembni zadevi, kot je voda, njeno varovanje.


Najbolj brano