Izzivi pouka na daljavo

Februarja 2020 je čez noč uveden pouk na daljavo prisilil šole v Italiji k razvijanju vzgojno izobraževalnih dejavnosti v digitalnem okolju. Ukrep, ki je seveda vplival tudi na vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom oziroma dvojezičnim slovensko-italijanskim poukom, se je izkazal za izredno naporno izkušnjo za pedagoške delavce in družine.

 Foto: Alenka Penjak
Foto: Alenka Penjak

Za boljše razumevanje njihovih težav in potreb ob uvedbi pouka na daljavo je Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v sodelovanju z Deželno komisijo za slovenske šole izvedel anketo med pedagoškimi delavci, dijaki, starši in ravnatelji. Anketno raziskavo je vodila Norina Bogatec.

Na anketo so odgovarjali vzgojitelji, učitelji in profesorji srednjih šol (455 oziroma 80 odstotkov odgovorov od predvidenih 571), starši učencev osnovnih in prvostopenjskih srednjih šol (878 oziroma 35 odstotkov odgovorov od 2541 povabljenih), dijaki drugostopenjskih srednjih šol (283 oziroma 30 odstotkov odgovorov od 936 vpisanih) in enajst ravnateljev od 14 povabljenih. Anketirani so odgovarjali na spletne vprašalnike, pri sestavi katerih sta sodelovala Maja Melinc Mlekuž in Tomaž Simčič. Anketiranje je potekalo maja in junija, z ravnatelji pa novembra in decembra 2020.

Iz pripomb in opomb italijanskih staršev lahko sklepamo, da je pouk na daljavo bolj prizadel otroke iz neslovensko govorečih družin.

Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o razpoložljivosti in rabi tehnoloških pripomočkov, oblikah pouka na daljavo in njihovi učinkovitosti, pogostosti in oblikah pomoči staršev ter občutkih in mnenjih o različnih vidikih digitalnega pouka. Pri dveh končnih odprtih vprašanjih so vprašani lahko zapisali svoje potrebe za uspešno izvajanje pouka na daljavo in dodali morebitne pripombe, namige ali predloge. Vprašalnik ni zahteval imena šole in drugih osebnih podatkov anketiranca.

Anketni rezultati so predstavljeni v štirih ločenih analizah in v zaključni primerjalni analizi. Celotno gradivo je bilo poslano vodstvom šol za interno rabo, statistični izsledki pa so objavljeni tudi na SLORI-jevi spletni strani: www.slori.org/projekti/pouk-na-daljavo.

Raziskava je pokazala, da so šole in družine zahtevno preizkušnjo pouka na daljavo doživljale različno, v bolj ali manj ustreznih okoliščinah ter z različnimi rezultati in občutki.

Na osnovi anketnih izsledkov so avtorji raziskave oblikovali hipotezo, da na potek in učinkovitost izobraževanja na daljavo vplivajo predvsem stopnja tehnološke opremljenosti posameznih šol in družin, usposobljenost učiteljev in profesorjev za rabo digitalnih učnih orodij, stopnja organiziranosti in usklajenosti pedagoškega kadra pri izvajanju didaktičnih dejavnosti ter kakovost komunikacije in sodelovanja šole s starši oziroma z dijaki.

Iz pripomb in opomb italijanskih staršev lahko sklepamo, da je pouk na daljavo bolj prizadel otroke iz neslovensko govorečih družin. Skromna pomoč staršev zaradi nepoznavanja slovenskega jezika, ukinitev obšolskih dejavnosti po pouku v dijaških in mladinskih domovih ter omejitev priložnosti za rabo slovenskega jezika so dodatno otežile vključevanje teh otrok v učne procese in vzgojno-izobraževalne dejavnosti.


Preberite še


Najbolj brano