Ekonomska integracija beguncev preko socialnega podjetništva
Že vrsto let smo vključeni v globalne procese, kar je postalo še bolj očitno s trenutno epidemično situacijo novega koronavirusa. Pomemben del globalnega ustroja so tudi migracije, ki zaradi ekonomskih, političnih, okoljskih in drugih dejavnikov globalne prepletenosti in soodvisnosti, postajajo številčnejše kot kadarkoli prej.
Foto: Tamino Petelinsek
Pri tem pa ne smemo prezreti pomembnosti integracije, to je primernih politik, mehanizmov in “orodij”, za uspešno vključevanje priseljencev v družbe prihoda.
Integracija, pri kateri vse bolj vstopa v ospredje njena dvosmerna narava, vključuje dejavni odnos tako migrantov, ali poslovenjeno priseljencev, kot družbe gostiteljice oziroma države prihoda. Marsikaj, kar je nam v našem specifičnem kulturno-družbeno-pravnem kontekstu običajno, se mora priseljenec oziroma priseljenka priučiti, da lahko uspešno zaživi in deluje v družbi; kar seveda drži tudi za vključitev v ekonomsko sfero.
Integracija, pri kateri vse bolj vstopa v ospredje njena dvosmerna narava, vključuje dejavni odnos tako migrantov, ali poslovenjeno priseljencev, kot družbe gostiteljice oziroma države prihoda.
Projekt skuša zapolniti vrzel
A hitro se zgodi, da beguncem in begunkam ter drugim priseljencem in priseljenkam očitamo neaktivno vlogo, torej da ne naredijo dovolj, da bi se vključili v družbo in posledično ne prispevajo k občemu dobremu - tudi z ekonomskega vidika. Morda pa moramo ravno na tej točki kot družba gostiteljica tudi sami narediti korak naprej. Projekt REInSER, Refugees' Economic Integration through Social Enterpreneurship / Ekonomska integracija beguncev preko socialnega podjetništva poskuša, skupaj z drugimi podobnimi projekti in iniciativami zapolniti to vrzel.
Projekt, ki se je začel februarja 2021 pod vodstvom Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, se bo v naslednjih dveh letih, kot nakazuje že sam naslov, ukvarjal z različnimi oblikami ekonomske integracije beguncev in prosilcev za azil v šestih državah Jadransko-Jonskega območja, v Sloveniji, Italiji, Grčiji, Bosni in Hercegovini in Srbiji ter na Hrvaškem.
Iskanje dolgoročnih rešitev
Poleg analize družbenih (migracijskih) sprememb bo v okviru projekta potekalo tudi iskanje dobrih praks ekonomskega vključevanja migrantov in migrantk na splošno in pa beguncev in begunk bolj konkretno ter priprave orodij za integracijo preko socialnega podjetništva, vključno s testiranjem posameznih pilotnih akcij v vsaki državi.
Projekt se nenazadnje posveča tudi bolj dolgoročnim politično-pravnim ciljem, saj bosta za območje omenjenih držav pripravljeni transnacionalna strategija in akcijski načrt ekonomske integracije beguncev in begunk preko socialnega podjetništva. K temu bo poleg osmih projektnih partnerjev prispevalo tudi enajst pridruženih partnerjev projektnega konzorcija. Pri projektu v Sloveniji poleg Znanstveno-raziskovalnega središča Koper sodeluje še Primorski tehnološki park iz Šempetra pri Gorici, kot pridružena partnerja pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Sektor za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo, ter Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov, Sektor za integracijo.