Zakonu o vodah so pomagali interesi občin

V zgodbi o noveli zakona o vodah sta se danes zgodili novi epizodi. V parlament so nevladne organizacije prinesle z več kot 9000 podpisi podkrepljeno pobudo, naj se začne referendumski postopek. Med tem je državni svet razpravljal o odložilnem vetu na novi zakon, toda ga ni potrdil.

Državni svetniki bodo  danes odločali o predlogu za odložilni veto 
na novelo zakona o vodah. Foto: Tamino Petelinsek
Državni svetniki bodo danes odločali o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o vodah. Foto: Tamino Petelinsek

SLOVENIJA > Večina poslancev je pretekli teden potrdila spremembe zakona o vodah, ki po ocenah vodovarstvenikov preveč šibijo omejevanje posegov v priobalne pasove rek in jezer. Oblikovalo se je gibanje Zapitnovodo.si, ki združuje več organizacij civilne družbe, in kjer poudarjajo, da je nova ureditev preveč ohlapna in predstavlja resno tveganje za degradacijo bregov voda in posledično za onesnaževanje. Vodila naj bi tudi k omejevanju dostopa do rek in jezer, tam, kjer bi ob vodah zidali zasebniki.

V nasprotju s predpisi

Gibanje je po odločitvi poslancev začelo postopek za razpis referenduma o noveli zakona in v treh dneh zbralo več kot 9000 podpisov za začetek postopka - potrebovalo jih je 2500. Prvopodpisani pobudnik in pravnik Aljoša Petek je povedal, da mora podpise še verificirati ministrstvo za notranje zadeve, pričakuje, da bo to naredilo v nekaj dneh. Sledil bo razpis 35-dnevnega roka za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma, ki jih bo mogoče oddati fizično na upravnih enotah ali z elektronskim potrdilom.

Ob današnji oddaji podpisov je Petek spomnil, da so se spremembe zakona o vodah pripravljale na sporen način, brez prave javne razprave in mimo stroke. Po njegovi oceni je “tako postopanje v nasprotju z mednarodnim pravom, še posebej Aarhuško konvencijo, s pravom EU in s slovenskim zakonom o varstvu okolja”.

Pod peticijo za čisto vodo, ki sta jo sprožila kanalska civilna pobuda Danes! in društvo Eko krog, se je podpisalo že 53.000 ljudi.

Občine rade klonijo, ko pridejo investitorji

Ali so spremembe zakona, ki jih je država po odporu v javnosti deloma oklestila, res usodne, ali so res škodljive za varovanja površinskih voda, pa je danes razpravljal državni svet. Predstavnik raziskovalnih dejavnosti Matjaž Gams je namreč dal predlog za izglasovanje odložilnega veta.

“So v zakonu res varovalke pred pozidavo bregov rek?” Tudi tako je Gams utemeljil svoj predlog, in odgovoril z odklonilnim stališčem stroke. Prostorski načrti niso takšna varovalka, tudi zato, je rekel Gams, ker jih občine rade spremenijo po predlogih investitorjev. Praksa to potrjuje. Odločanje direkcije za vode v teh postopkih, ki bi po novem imela več veljave, pa po besedah Gamsa ni močna varovalka, saj ta služba sodi pod državno okrilje.

Omejitev da bo več

Okoljski minister Andrej Vizjak je poudaril, da zgolj na podlagi zakona o vodah ne bo možno graditi v priobalnih pasovih in da spremembe “izhajajo iz številnih predlogov občin, ki bi želele z nekaterimi objekti približati vode občanom.” Zakon bo po besedah ministra preprečil gradnjo zasebnih objektov ob rekah in jezerih, ki je zdaj možna, dovoljeval bo le objekte javne rabe. To so sicer tudi trgovine, gostišča, hoteli ... Prav tako je minister izpostavil, da zakon prinaša več denarja za urejanje vodotokov. In je pribil, da “če bo izglasovan veto, bo to pomenilo več mesecev zamika pri sprostitvi tega denarja.”

Svetniki niso bili enotni. Nekdanji sežanski župan Davorin Terčon denimo, se je zavzel za veto, ker bo zakon sicer pripeljal do “urbanizacije priobalnih zemljišč”. Vendar sta ravno njegova interesna skupina lokalnih interesov ter komisija državnega sveta za lokalno samoupravo vetu odrekli podporo. Za občine je novela koristna, ker bodo dobile večji vpliv na posege ob vodah ter denar za urejanje.

Svetniki so veto zavrnili z razmerjem glasov 19:14. Nasprotnikom novele pa ostaja referendum.


Najbolj brano