Ščurkove klopi bodo briški srčki

Fotografije uporabnikov imajo na socialnih omrežjih lahko izjemen promocijski učinek za kraj, koder so nastale. V Sloveniji sta takšna primera Bled in predvsem srček na cesti pri Špičniku na Štajerskem. Panoramske klopi, kakršne so v Brdih postavili na domačiji Ščurek, pa bodo postale zaščitni znak za fotografije Brd in Collia ter nova spodbuda za čezmejno sodelovanje.

Pri Ščurkovih na Plešivem je nekega dne padla zamisel, da bi v vinogradu ob domačiji postavili panoramsko klop, kakršno so videli nekje na spletu. V številčni družini Stojana Ščurka in njegovih petih sinov so se strinjali, da je zamisel izvrstna in šli v akcijo. Domala vsak, ki je prišel k hiši z vselej odprtimi vrati, je “poziral” na panoramski klopi iz kovinskega okvirja z lesenimi deskami z napisom Ščurek in jo objavil na socialnih omrežjih. “Prvo panoramsko klop smo postavili pred tremi leti. Naslednje tri smo prilagodili in so nekoliko večje. Na njih 'komot' nazdravita dva, če se malček stisnejo pa štirje,” pravi Stojan Ščurek, marketinški samorastnik z nalezljivo pozitivno energijo, ki je zgradil viralno podobo njihove hiše tudi s prepoznavnimi raznobarvnimi očali.

“Prvo panoramsko klop smo postavili pred tremi leti. Naslednje tri smo prilagodili in so nekoliko večje. Na njih komot nazdravita dva, če se malček stisnejo pa štirje.”

Stojan Ščurekvinar

Ko pride na obisk Joško Sirk

Pred kakšnim letom je prišel na Plešivo z bližnje Subide legendarni gostinec Joško Sirk. Zanimiv objekt mu je bil všeč. “Ščurka sem vprašal, ali bi bil zamisel in obliko klopi pripravljen deliti z drugimi,” se spominja Sirk. “Sirkova ideja, da bi postavili več takšnih klopi v celotnih Brdih, mi je bila všeč in nisem imel nič proti,” pravi Ščurek. Sirk je začel nadgrajevati zamisel in jo zastavil kot čezmejno, pospešek razmisleku pa je dal prihod kolesarske dirke Giro d'Italia, katere 15. etapa med Gradežem in Gorico bo 23. maja kar trikrat obkrožila Brda. “Poleg tega je pomembno, da s projektom podpiramo skupno kandidaturo za vpis Brd na Unescov seznam svetovne dediščine in se vključujemo v pobude ob Evropski prestolnici kulture,” pravi Sirk, ki verjame, da bodo celo presegli osnovni načrt za postavitev 20 panoramskih klopi na vsaki strani meje. Pomembno je tudi, poudarja, da so se dogovorili za enotno obliko in napis, ki bo na slovenski strani Brda Collio, na italijanski pa Collio Brda. O tem, kako bodo umestili znak ponudnika, ki bo namestil posamezno klop, pa se še dogovarjajo.

20 klopi na vsaki strani državne meje

Na italijanski strani se je Sirk lotil iskanja partnerjev in naletel na naklonjenost pri uglednih vinarjih in gostincih, združenjih in tudi pri oblasteh v sedmih občinah, v kolikor jih sodi italijanski del Brd. Formalno zaslombo je dalo združenje A'mare in bici. “Gre za dobro voljo skupine ljudi,” pojasnjuje Sirk. Upa, da bodo s klopmi uspeli vzpostaviti čezmejno sodelovanje, ki je bilo v preteklosti že nekajkrat začeto, a se je vselej nekje zataknilo. Obenem goji upanje, da bodo uspeli tudi s kakšno formalno obliko sodelovanja, kar pa je zahtevno, saj je na italijanski strani kar sedem občin, pa tudi turistična organizacija je drugače strukturirana kot v Sloveniji.

Na slovenski strani je partner Občina Brda oziroma tamkajšnji Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport, kjer so z veseljem pristopili k projektu. “Številne ponudnike smo pozvali k sodelovanju, saj želimo, da bi panoramske klopi stale v vinogradih, oljčnikih, sadovnjakih, tudi ob pohodniških in kolesarskih poteh, v Šmartnem, mogoče še na Sabotinu,” pojasnjuje Tina Novak Samec, direktorica omenjenega zavoda. Nadeja se čim boljšega odziva, s panoramskimi klopmi pa bodo ponudniki dobili tudi promocijsko okno na novi spletni strani in v siceršnjih uradnih briških spletnih kanalih. “Želimo, da bi vsaj nekaj klopi postavili do Gira,” pravi Tina Novak Samec. “Nič ne uspe samo od sebe, zato bo občina podprla projekt, od katerega si obetamo nadaljnje čezmejno sodelovanje,” pa je odločen briški župan Franc Mužič, ki je za torek sklical sestanek o panoramskih klopeh.

Pri postavitvi pa ne gre le za strošek izdelave klopi, temveč tudi za njeno namestitev in ureditev okolice, kar zna biti precej dražje, da bodo panoramske klopi postavljene varno in skladno s predpisi. Ponekod, v Šmartnem in na Krminski gori, denimo, bodo morale svoje povedati tudi pristojne kulturnovarstvene ustanove.

---