“Tako je nastala tudi moja zgodba”

Skozi stoletja se je na milijone ljudi preseljevalo v druge kraje, saj človek poskuša najti zase in za svoje bližnje boljše pogoje za bolj kakovostno življenje. Nekateri ljudje se zaradi svoje izobrazbe odločijo izseliti iz svojega kraja v bolj razvito državo. Tako je nastala tudi moja zgodba.

Prvi je iz Makedonije v Slovenijo prišel oče, se tukaj zaposlil, nato je prišla in se zaposlila še mama. S sestro sva še približno eno leto ostali v Makedoniji in živeli pri babici in dedku. Ne spomnim se natančno, kako je bilo, vendar vem, da je bilo kar hudo in da sva sprva zelo pogrešali starše. Leta 2010 sva tudi midve prišli v Slovenijo.

Začetki so vedno najtežji

Tukaj sem se vključila v drugi razred osnovne šole. Začetki so vedno najtežji. Bilo je mučno in naporno, saj nisem poznala jezika. Kar hitro sem se s poslušanjem drugih in z branjem knjig naučila tekoče slovensko. Sprva tudi nisem imela prijateljev in sem bila večino časa sama, ampak sošolci so me sčasoma sprejeli v svojo družbo. Tako so stvari postale lažje, poznala sem jezik in imela sem prijatelje.

Ne spomnim se natančno, kako je bilo, vendar vem, da je bilo kar hudo in da sva sprva zelo pogrešali starše.

Sedaj je od tega že deset let in mi je Slovenija zelo pri srcu. Življenja tukaj ne bi zamenjala z življenjem v Makedoniji, kljub temu pa med počitnicami še vedno rada obiščem dom v Makedoniji in preživim veliko kakovostnega časa s starimi starši in z ostalimi sorodniki. Obe babici in dedek so v Makedoniji. Včasih me kar stisne pri srcu, ko slišim prijatelje pripovedovati o tem, kako so šli na obisk k babici, kako jim je skuhala kosilo in se z njimi pogovarjala. Jaz stare starše vidim le enkrat na leto.

Sama sem se z migranti srečala v osmem razredu osnovne šole, ko sem dobila dva nova sošolca iz Afganistana. Povedala sta mi zgodbo o njunem potovanju. Prišla sta sama, peš, poslali so ju starši z željo, naj zaživita na novo in se nekje ustalita, potem pa bodo prišli za njima. Veliko sem jima pomagala, saj sem bila tudi jaz nekoč v položaju, ko je bilo zame vse novo. Nudila sem jima pomoč pri učenju jezika, pomoč pri šolskih obveznostih in bila prijetno presenečena, saj sta v kratkem času obvladala večino šolskih predmetov. Pomagala sem jima tudi pri vključevanju v družbo.

Konec koncev smo ne glede na vse še vedno vsi samo ljudje, vsak s svojo zgodbo in prizadevanjem za preživetje.

Zmanjšati strah pred migranti

V današnjem času igrajo mednarodne migracije pomembno vlogo v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih zadevah. Denar, ki ga zaslužijo migranti v tujini, pogosto nakazujejo sorodnikom v državi, iz katere prihajajo. V številnih državah v razvoju takšna nakazila migrantov iz tujine predstavljajo celo bolj pomemben vir prihodkov kot uradna razvojna pomoč ali tuje neposredne investicije.

Vzroki za migracije so lahko, da so ljudje prisiljeni zapustiti državo zaradi različnih konfliktov, preganjanja ali drugih ranljivih situacij. Te okoliščine so lahko revščina, lakota, brezposelnost in pomanjkanje dostojnega dela, slab razvoj in upravljanje države, slabši dostop do izobrazbe in zdravstva. V prisilne migracije so prisiljeni ljudje, ki bežijo pred preganjanjem in jim moramo nuditi posebno skrb in zaščito.

Po mojem mnenju imajo vsi migranti pravico do dobrih gospodarskih, političnih, okoljskih in družbenih pogojev za življenje. Če pričakujemo migrante s strahom, je tudi njihova reakcija pričakovana in se bodo s težavo vključili v našo družbo. Vsi se bojimo, česar ne poznamo, zato mislim, da bi zmanjšali strah ljudi pred migranti, če bi se ti večkrat pojavljali v medijih in javnosti.

Ne sodi knjige po platnicah

Migracije imajo demografske, socialne in ekonomske posledice. Pri demografskih posledicah gre za spremembe v številu in porazdelitvi ljudi v posameznih regijah. Pri socialnih govorimo o tem, da migracije združijo ljudi različnih kultur, kar lahko pripelje do konflikta, na drugi strani pa lahko migracije pripeljejo tudi do razumevanja med različnimi skupinami ljudi. Ekonomske posledice migracij so odvisne od kvalitet (starosti, znanja, izobrazbe migrantov) in gospodarskih potreb, ki jih imajo tako izvorne države kot države priselitve.

V Sloveniji sem opazila največ priseljencev z Zahodnega Balkana. Mislim, da je preseljevanje skozi zgodovino pripomoglo k industrijskemu in gospodarskemu razvoju Slovenije, to pa spet privablja nove priseljence iz držav Zahodnega Balkana. To je privabilo tudi mojo družino. Migranti tako v Sloveniji kot v drugih državah sveta bogatijo državo s prinašanjem svoje kulture, z raznoliko hrano, nenazadnje pa tudi skozi šport in glasbo.

Z migracijami spoznavamo nove kulture, nove načine življenja. Postavimo se v čevlje begunca, migranta, ki ima zelo težko življenjsko zgodbo, se že ves čas bori za preživetje in s selitvijo poskuša sebi in svoji družini omogočiti boljše življenje. Pregovor pravi - ne sodi knjige po platnicah. Ne sodimo človeka po videzu. Konec koncev smo ne glede na vse še vedno vsi samo ljudje, vsak s svojo zgodbo in prizadevanjem za preživetje.

Migracije, povezanost in razvoj skozi oči mladih
Prispevek, ki ga je pripravila 17-letna Natka Spasova, dijakinja tretjega letnika zdravstvenega programa na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, smo ocenili kot enega od treh najboljših prispevkov nagradnega natečaja o povezanosti migracij in razvoja.
Pobudo za natečaj je dala Slovenska karitas v sklopu evropskega projekta MIND, k njemu pa povabila Primorske novice, Delo in Nedeljski dnevnik. Skupaj smo izmed 14 prispevkov dijakov različnih srednjih šol in študentov novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) izbrali tri najboljše, ki bodo objavljeni v omenjenih časopisih.
Natka Spasova, dijakinja zdravstvene smeri na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, je komisijo nagovorila predvsem s svojo osebno izkušnjo in razumevanjem ljudi, ki so se znašli vlogi migranta oziroma begunca. Pokazala in utemeljila je, kako pozitiven doprinos za državo priselitve imajo lahko migracije.
V časopisu Delo bodo objavili skupen prispevek Sabine Brezner in Sare Štiglic s FDV, v Nedeljskem dnevniku pa prispevek Ane Koletnik z II. Gimnazije Maribor.
Nagradni natečaj Migracije.Povezanost.Razvoj. za študente novinarstva FDV in dijake slovenskih srednjih šol je bil zadnja večja aktivnost projekta MIND. V projektu, ki sta za sofinancirala EU in ministrstvo za zunanje zadeve, si je 12 partnerskih organizacij Karitas iz enajstih evropskih držav - med njimi tudi Slovenska karitas - prizadevalo ozavestiti javnost o povezanosti migracij z globalnim razvojem. Skozi aktivnosti so poskušali javnost spodbujati k sprejemanju ljudi iz drugih kultur in okolij ter jim posredovati sporočilo, da migranti soustvarjajo razvoj v gostujočih in izvornih državah.
Nagradni natečaj so v sodelovanju s tremi časopisi pripravili z namenom, da bi o doprinosu migracij k skupni blaginji razmišljali tudi mladi.
V prvem delu natečaja smo na Primorskih novicah sodelovali že decembra lani. Slovenska karitas je takrat k sodelovanju povabila študente medijskih študij Fakultete za humanistične študije primorske univerze. V našem časopisu smo objavili zmagovalni prispevek Elene Peskar, ki je v ospredje postavila pogosto prezrt vidik migracij: odnos večinskega prebivalstva do druge generacije priseljencev. JANA KREBELJ

---