Turistični post se nadaljuje
Najhuje je, da ne moreš ničesar načrtovati, si zastaviti nobenega cilja, ker ne veš, kakšni ukrepi bodo takrat veljali in ali ga bo možno realizirati. Če cilja ne realiziraš, potem si zagrenjen, torej je bolje ničesar načrtovati. Ma kar tako, brezciljno, iz dneva v dan pa tudi ne moreš živeti, je zadnjič kolega opisal to nezavidljivo stanje, v katerega smo vsi vpeti že vse predolgo, in nič ne kaže, da se bomo te nadloge prav kmalu rešili.
Številni so sicer vse bolj kritični do ekskluzivnega statusa zvezde, ki si jo je virus sars-cov-2 izboril med virusi, češ da obstajajo tudi drugi, nič manj smrtonosni, predvsem pa do ping-ponganja z ukrepi, ki postajajo že nekaj tako samoumevnega, da bodo nekateri težko sneli maske tudi, ko te ne bodo več obvezne. Ampak dejstvo je, da smo sredi zaprtja, da odštevamo dneve, ko bomo lahko spet bolj svobodno zadihali, se bolj sproščeno gibali.
“Tudi zaposleni v turizmu se sprašujejo, ali bo 12. aprila življenje res steklo tako, kot bi si želeli in kot bi se spodobilo.”
Tudi zaposleni v turizmu se sprašujejo, ali bo 12. aprila življenje res steklo tako, kot bi si želeli in kot bi se spodobilo. Že lani za veliko noč in med prvomajskimi počitnicami niso imeli prometa. Letos se zgodba ponavlja. Brez različnih ukrepov državne pomoči bi ponudniki turističnih potovanj in počitnic že zdavnaj drug za drugim zaprli vrata, saj nimajo dela. A ker upanje umira zadnje, vztrajajo, in že pripravljajo ponudbe za potovanja v tople kraje, saj je povpraševanja za to kar nekaj, ko bo potovati spet mogoče, seveda. Tisti, ki jih covid razmere niso prikrajšale za službo in finančno še vedno dobro stojijo, si želijo odklopa, bega iz te nočne more, ki se ji reče covid vsakdan.
In čeprav so prav “last minute” in “all inclusive” ponudbe značilne za potrošniški način življenja, v katerem hlastamo po vedno več in je po mnenju nekaterih tudi glavni razlog za pojav virusa, je prebuditev turizma, sploh trajnostno naravnanega, nekaj, kar je zagotovo želja vseh. Kdor ne bo mogel na Maldive ali v Dubaj, ker mu prazna denarnica tega ne omogoča, se bo lahko tolažil s trajnostnim dopustovanjem kje v domovini. Kot smo v zadnjem letu tudi po zaslugi turističnih vavčerjev spoznali, domovina ponuja skrite bisere, kjer si je možno prav tako odpočiti ali pa še bolj.
Turistični post se za zdaj nadaljuje, a v nedogled ne bo trajal. Če ne prej, ga bo konec do poletja.