Za 15 let dela enaka pokojnina kot za 30?

Morebitni dvig najnižjih starostnih, predčasnih in invalidskih pokojnin na 442 evrov ter najnižjih pokojnin za polno delovno dobo na 613 evrov bi bil grob poseg v pokojninski sistem, opozarjajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Če pokojna ne bo več odvisna od vplačanih prispevkov, se bo iz ekonomske kategorije spremenila v socialni transfer.

LJUBLJANA > Državni zbor bo o noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odločal na seji, ki se bo začela 22. marca. Poslanci bodo takrat odločili tudi o amandmaju Levice, da naj se najnižje pokojnine ne glede na to, koliko let je zaposleni plačeval socialne prispevke, dvignejo na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov 442 evrov, zagotovljene pokojnine za 40 let dela pa na 613 evrov.

Grozi razvrednotenje plačevanja prispevkov

V Levici pričakujejo, da bodo javnofinančni stroški tega ukrepa razmeroma nizki, saj so revni upokojenci pogosto prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, “torej bo šlo le za to, da bo njihov dohodek zagotovljen brez 'birokratskih ovir'”. Predlog Levice so poslanci potrdili v drugem branju, vendar za las: podprlo ga je 43 poslancev opozicije, 42 poslancev pa je glasovalo proti. Na seji konec marca bo padla dokončna odločitev.

Peter Majcen, KS90

“Če bo država dajala popust najbolje plačanim, je nujno in obvezno, da ob povečevanju razlik med prebivalstvom poskrbi tudi za tiste, ki prejemajo najmanj.”

Na Zpizu pa svarijo: “Lahko govorimo o grobem posegu v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s tem o rušenju tega sistema.” To, kar predlaga Levica, bi pomenilo, da bi nekdo, ki je delal 15 let, prejemal enako pokojnino kot nekdo, ki si je nabral skoraj 30 let delovne dobe. “Še ena primerjava: tisti, ki bi imeli pokojnino odmerjeno od najnižje pokojninske osnove za 15 let, bi imeli samo za približno 170 evrov nižjo pokojnino od tistih z doseženimi 40 leti pokojninske dobe za zagotovljeno pokojnino, kar pomeni absolutno razvrednotenje višine in dolžine obdobja prispevanja v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja,” menijo.

Pokojnina je ekonomska kategorija, njena višina je odvisna od vplačanih prispevkov posameznika. Vseeno so v njej že upoštevani tudi elementi solidarnosti, tako da sta določeni najnižja in najvišja osnova za odmero, določena je najnižja zagotovljena pokojnina za 40 let dela in dodane so varovalke pri odmeri invalidske, vdovske in družinske pokojnine, pojasnjujejo na Zpizu.

246,45 evra je januarja znašala najnižja pokojnina.

Pokojnino, ki je nižja od 442 evrov, trenutno prejema približno 58.000 upokojencev (od tega je dobrih 18.000 prejemnikov sorazmernega dela pokojnine). Uživalcev zagotovljene pokojnine, ki je v januarju znašala 581,05 evra, je dobrih 56.000. Če bi se pokojnine zvišale, kot predlaga Levica, bi se izdatki iz pokojninske blagajne povečali za najmanj 64 milijonov evrov.

Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da socialna zakonodaja za prejemnike nizkih pokojnin že predvideva varstveni dodatek. “Ob tem poudarjamo, da se nam zdi pomembno, da socialni transferji ostajajo ločeni od pokojninske blagajne, kjer so pravice določene na podlagi vplačanih prispevkov.” Da bi upokojenci z nizkimi pokojninami lažje prišli do socialnih pomoči, so na ministrstvu poenostavili vlogo za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka, s katero lahko oseba hkrati uveljavlja tudi pravico do denarne socialne pomoči.

Zdus proti dvigu najnižjih pokojnin

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) nasprotuje dvigu najnižje pokojnine na 442 evrov. Nihče ne dvomi, da je tudi s 442 evri težko preživeti, a dvig pokojnin ne glede na vplačane prispevke bi lahko peljal v nezainteresiranost za plačevanje pokojninskega zavarovanja in demontažo sistema, opozarjajo. Z dvigom zajamčene pokojnine na 613 evrov se v Zdusu strinjajo.

Odmera pokojnine temelji na vplačilih v pokojninski sistem, pravijo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so do predloga Levice “precej zadržani”. Njihov glavni ekonomist Bojan Ivanc pravi: “V primeru uvedbe najnižje izplačane pokojnine bi povsem neprimerno bremenili blagajno Zpiza, kar bi vodilo le v večjo nevzdržnost aktualnega sistema pokojnin in nižanje pravic prihodnjih upokojencev.”

Socialna kapica in dvig pokojnin - dve plati istega kovanca

Da mora priti do dviga pokojnin na nivo preživetja, pa meni predsednik konfederacije sindikatov KS 90 Peter Majcen. Dvig zato podpira, država pa naj najde finančne vire za to. Dvig najnižjih pokojnin je toliko nujnejši v luči uvajanja socialne kapice za zaposlene z najvišjimi plačami. “Če bo država dajala popust najbolje plačanim, je nujno in obvezno, da ob povečevanju razlik med prebivalstvom poskrbi tudi za tiste, ki prejemajo najmanj,” pravi.

 

 

Vir, ki ga ima država na voljo, je dvig prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce. Ta prispevna stopnja se je konec 90. let znižala, ker so delodajalci obljubljali, da bodo s prihranki odpirali nova delovna mesta. “Seveda vemo, da so sledili valovi privatizacije, ki so delovna mesta odnesli, denar pa je ostal pri lastnikih kapitala in v dobršni meri končal v davčnih oazah,” spomine osvežuje Majcen.

Predlog za postopni dvig prispevkov delodajalcev je te dni v parlamentarno proceduro vložila stranka Levica. Predlagajo, naj se prispevna stopnja za delodajalce dvigne s sedanjih 8,85 odstotka na 12,05 v letu 2025. Izračunali so, da bi po izteku prehodnega obdobja pokojninska blagajna pridobila več kot pol milijona evrov na leto.

---