Preprečujejo najhujše in krepijo duševno zdravje
Istra
16. 03. 2021, 06.00
V prihodnjem študijskem letu bo na Univerzi na Primorskem zaživel prvi doktorski študij suicidologije v Sloveniji. “Samomorilno vedenje in težave v duševnem zdravju so pri nas zelo aktualni, zato bodo strokovnjaki dobrodošli na različnih področjih dela,” pravi koordinatorka programa dr. Vita Poštuvan.
Ni izključeno, da se bodo posledice epidemije pokazale spomladi,
ko je samomorilnega vedenja običajno največ.
KOPER
> Doktorski program Suicidologija in duševno zdravje, za katerega je Univerza na Primorskem pridobila akreditacijo, bodo izvajali na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) v sodelovanju z Inštitutom Andrej Marušič (UP IAM), ki deluje kot slovenski center za raziskovanje samomora.
“Gre za prvi študijski program s področja suicidologije pri nas, ki zaradi problematike samomorilnega vedenja in potreb po razvijanju visoko kakovostne raziskovalne dejavnosti na tem področju v Sloveniji pomeni pomembno pridobitev,” so zadovoljni v vodstvu univerze.
V epidemiji brez porasta samomorov, vendar prihaja pomlad ...
V kolikšni meri je epidemija pri nas vplivala na povečanje števila samomorov in poskusov samomorov, je vprašanje, na katerega strokovnjaki nimajo natančnega odgovora. “Uradnih podatkov o tem ni. Policijski podatki, ki se na koncu nekoliko razlikujejo od tistih iz NIJZ, pa kažejo, da v lanskem letu ni bilo zaznati večjega porasta v številu smrti zaradi samomora,” pravi Vita Poštuvan, a obenem opozarja: “Ni izključeno, da se bodo posledice pokazale kasneje, torej v tem pomladnem času, ko je tudi sicer samomorilnega vedenja največ.”
Pet vpisnih mest, široka paleta izbirnih vsebin
V prvem letu bo na voljo pet vpisnih mest. Doktorandi bodo imeli na voljo široko paleto izbirnih predmetov. Med njimi so denimo kulturni vidiki samomorilnega vedenja/ duševnega zdravja, žalovanje in postvencija, suicidologija in mediji, genenetika in nevrobiologija v suicidologiji/pri duševnem zdravju, duševno zdravje/samomorilno vedenje in spol, interakcija človek-računalnik in duševno zdravje, duševno zdravje in nove tehnologije ...
Na vprašanje, kakšne so pravzaprev pri nas potrebe po tovrstnih kadrih, dr. Vita Poštuvan odgovarja: “Samomorilno vedenje in težave v duševnem zdravju so pri nas zelo aktualni, zato bodo strokovnjaki dobrodošli na različnih področjih dela, na primer v šolstvu, zdravstvu, sociali, predvsem pa raziskovanju in na področjih, kjer samomorilno vedenje preprečujemo ali krepimo duševno zdravje.” Ker je študijski program mednarodno zastavljen, predvidevajo, da bo zanimal tudi tuje študente.
Dr. Vita Poštuvan, suicidologinja
“Samomorilno vedenje in težave v duševnem zdravju so pri nas zelo aktualni, zato bodo suicidologi dobrodošli na različnih področjih - predvsem tam, kjer samomorilno vedenje preprečujemo ali krepimo duševno zdravje.”
Dr. Vita Poštuvan (foto: Sašo Bizjak/Večer)
Analizirajo stanje, uvajajo intervencije
Suicidologinje in suicidologi so na različne načine vpeti v analizo in iskanje rešitev za problematiko samomorov. “Najprej skušamo delovati lokalno/nacionalno in prispevamo k preprečevanju samormoov v našem domačem okolju,” pojasnjuje Vita Poštuvan. “Na eni strani to pomeni z analizo stanja in spremljanjem statistik in epidemioloških podatkov, na drugi strani pa z uvajanjem novih intervencij, evalvacijo njihove učinkovitosti. Ta spoznanja pa konstantno vzporejamo med seboj, torej izmenjujemo izkušnje mednarodno, da so naši načini preučevanja in preprečevanja samomora čim bolj učinkoviti.”