Prihodnost bivanja
Prejšnji teden so v galeriji DesignAustria v Muzejski četrti na Dunaju odprli veliko razstavo izbora sodobnega slovenskega oblikovanja. V obdobju, ko se zdi, da vse stoji, je to vzpodbudna in dobra novica iz več razlogov.
Slovenske oblikovalke in oblikovalci, ki ustvarjajo v majhnih podjetjih, se samostojno težko predstavijo v tujini, saj za kaj takega nimajo sredstev, zato je pomembno, da imajo pri tem pomoč institucije, kakršna je Center za kreativnost, ki deluje v sklopu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in svojo vlogo uspešno opravlja. Četudi lahko vse najdemo in vidimo na spletu, ostaja živo soočenje z izdelki nenadomestljiva izkušnja. Razstava je nastala v sodelovanju med Centrom za kreativnost, Veleposlaništvom Republike Slovenije na Dunaju in SKICO - Slovenskim kulturno-informacijskim centrom v Avstriji. Gre za enega od promocijskih dogodkov, povezanih s slovenskim predsedovanjem Svetu Evrope od julija do konca decembra 2021. Po Dunaju bo razstava obiskala tudi druga evropska mesta.
Odlično oblikovani izdelki, podprti s poslovno vizijo
Da nastaja pri nas veliko odlično oblikovanih izdelkov, ki so podprti tudi s poslovno vizijo, se nam pravzaprav razkrije šele, ko jih ugledamo zbrane in izbrane na enem mestu. Selekcijo sta naredili kustosinji Zala Košnik in Mika Cimolini. Iz nabora 90 izdelkov, ki so v zadnjih dveh letih prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, sta jih za razstavo izbrali 43. Kolekcija Made in Slovenia nastaja pod okriljem Centra za kreativnost, njihova prizadevanja in podpora pa so usmerjeni k povezovanju in promociji kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji.
Sodobnega oblikovanja si namreč ni več mogoče zamisliti brez multidisciplinarnega pristopa. Samo s takim sodelovanjem se lahko razvija industrijsko oblikovanje za sedanjost in vzdržno prihodnost našega bivanja.
Seveda je pomembno tudi povezovanje z gospodarstvom, znanostjo in izobraževanjem. Sodobnega oblikovanja si namreč ni več mogoče zamisliti brez multidisciplinarnega pristopa. Samo s takim sodelovanjem se lahko razvija industrijsko oblikovanje za sedanjost in vzdržno prihodnost našega bivanja. Danes nihče več ne more prezreti dejstev, da je surovih materialov vse manj, da je treba vire in način izdelave racionalizirati, upoštevati trajnostni vidik in da vse to ne smejo ostati samo lepe besede na papirju.
Predmeti nam pripovedujejo
Sodobno oblikovanje pa ima še drug izziv: znati mora komunicirati z novimi generacijami uporabnikov, ki živijo drugače in iščejo drugačne izdelke. In ti vse bolj prihajajo tudi iz majhnih blagovnih znamk, ki se naslanjajo na lokalne materiale in oživljajo domače obrtništvo, hkrati pa iščejo inovativne načine njihove uporabe in nove tehnike izdelovanja, ki sledijo načelom trajnosti. Morda se na prvi pogled bitka na tržišču, ki ga obvladujejo velike, promocijsko dobro podprte blagovne znamke, zdi vnaprej izgubljena. A v resnici ni čisto tako. Pomen lokalnega znanja in oblikovanja je pri ozaveščenih uporabnikih močno prisoten. Ti predmeti nam ne govorijo le v jeziku estetike, ta je le eden od samoumevnih elementov dobrega oblikovanja. Vanje je vpisana tudi dolga tradicija slovenskega oblikovanja in razumevanje njegove vloge v vsakdanjem življenju slehernega od nas.
Od drobnih uporabnih predmetov, kot je denimo fina elegantna keramika, inovativnih objektov, ki črpajo iz oblik narave in jih tkejo v mrežo urbanega bivanja, prepletenosti tradicije s sodobnimi predmeti, kakršna je popotna steklenica za vodo s pleteno obleko, spajanje likovne umetnosti in pohištva, ko omara postane tridimenzionalna slika, do tehnološko premišljenih svetil iz najsodobnejših materialov. Vsi ti predmeti nam pripovedujejo o mnogih bistvenih rečeh, ki se pretakajo skozi naše bivanje, naše domove, naša življenja.