Za delavstvo drobtine, za vodilne potica

Kako so dragoceni, nenadomestljivi in požrtvovalni v katastrofnih razmerah vsi, ki so zaradi narave dela in klica dolžnosti v prvi bojni liniji in prvi pomagajo, ko gre za zdravje in življenje, je znano. Tega se zavedajo tudi tisti, ki morajo takrat delo organizirati in je pomemben vsak posameznik. A že neštetokrat se je potrdilo, da za napore, požrtvovalnost, prizadevnost in uspešnost kasneje niso najbolje nagrajeni prav ljudje iz prve bojne črte, ampak njihovi vodilni! Ki, če jih primerjamo z delavci “na terenu”, ne tvegajo svoje varnosti, zdravja in življenja. To se v Sloveniji potrjuje tudi v kovidnih časih.

Pred dnevi je javnost osupnila ob razkritju podatkov, kakšen dobiček so iztržile iz zdravljenja kovidnih bolnikov skoraj vse bolnišnice. Njihovim uradnim zastopnikom je pri vladi oziroma zdravstvenem ministrstvu uspelo izpogajati zelo visoke cene zdravljenja, ne glede na dolžino zdravljenja posameznega ogroženega okuženega bolnika. Že res, da je zdravstvu to uspelo šele v kovidnem času in zaradi njega, so pa bili spretni po načelu: “Kuj železo, dokler je vroče!”

Ker so bolnišnice finančno uspešne, je to dobra podlaga za izpeljavo njihove privatizacije. Za ropanje na račun države, ko bi peščica “naših” zasegla bolnišnično zdravljenje in sesula javno zdravstvo.

Zaradi objektivnosti je treba omeniti, da je prav, da je zdravljenje kovidnih bolnikov vsaj nekoliko bolje plačano od zdravljenja nekaterih drugih bolezni, pri katerih gre že bolj za rutino in je tveganje minimalno za vse. Pri kovidnih bolnikih pa so prisotni nevarnost, nepredvidljivost zaradi nove bolezni in ogroženost tistih, ki z obolelimi delajo. Kar so torej predstavniki zdravstva dobro uspeli unovčiti. Nepravično in nevarno kratkovidno pa ostaja dejstvo, da je vlada ta odobrena visoka plačila naprtila kar državni zdravstveni blagajni ZZZS, ni pa hkrati poskrbela, da bi ta blagajna prav zato dobila dodaten priliv svežega denarja. Pa bi v svežnju evropskega denarja in posojil ta denar vlada mimogrede našla, saj ga tudi sicer na vse konce in kraje vehementno razdeljuje. A zelo po svojem okusu in ozkogledno, saj dodatke namenja duhovnikom, ne pa tudi kulturnikom, zasebnim socialnim in zdravstvenim ustanovam, ne pa tudi za višje plače medicinskih sester, ki jih primanjkuje, in za višje plače negovalk v domovih starostnikov. Deli ga za vedno nove nakupe nekakovostnih in neustreznih hitrih testov pri dobaviteljih blizu SDS, ne pa za financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA), čeprav jo pogodba k temu zavezuje.

Če se povrnemo k zdravstvu, lahko žalostno vzdihnemo, da žal nismo Nemčija ali Švica, kjer se tudi reševanja velikih zagat v kriznih razmerah ne lotevajo po balkansko in nenačrtno, vsekakor pa ne po domače in zaletavo, ko danes velja eno, že jutri zjutraj pa nekaj povsem drugega, ker tako narekujejo interesi znotraj in blizu odločevalskega kroga. Ta pa je vpliven, saj imajo politiki, ministri in vlada nasploh v zasebnem krogu prijatelje, sorodnike in partnerje zdravnike - podjetnike, zasebnike, pol zasebnike, zagovornike dobrih zaslužkov in zelo pomembna znanstva. Ker so nekateri odločevalci od posameznih lobijev odvisni in z njimi prepleteni, se jim ne smejo zameriti. Kaj zaradi tega sledi, občutimo vsi ...

Zgodba o dobrem izkupičku bolnišnic ima vsaj en srečni konec: domala nobena nima več izgube. Se pa prav v tem skriva zelo nevarna past za državljane jutri, ko bodo potrebovali zdravljenje. Ker so bolnišnice zdaj finančno uspešne, je to zelo dobra podlaga za izpeljavo njihove privatizacije. Za ropanje na račun države in ljudi, ko bi lahko peščica “naših” izbrancev privatizirala celotno bolnišnično zdravljenje in tako povsem sesula sistem javnega zdravstva. Posledica: ljudje bi bili pahnjeni v čas primitivnega kapitalizma minulega stoletja, ki prisega na hitro in brezobzirno bogatenje lastnikov. Še posebej, ker si imetja niso sami prigarali, ampak jim je bilo poceni - celo brezplačno - izročeno. Zato ne iščejo zgledov v sodobnih najrazvitejših državah, ki imajo zgledno urejeno in še vedno delujoče javno zdravstvo ter množico zasebnikov, ki se, vsaj mnogi od njih, s pomočjo dobro urejenih oblik koncesij in zdravstvenih zavarovanj, vključujejo v ponudbo javne zdravstvene mreže, dostopne zavarovancem. Eden takih vzorov je Nemčija.

A kaj, ko je treba še posebej pod to vlado pri nas toplo vodo na novo izumljati. V zdravstvu pa slepo ubogati peščico pogoltnih zagovornikov zasebnega kapitala, ki jih ženejo predvsem pritlehni osebni interesi. Tudi za ceno ogrožanja zdravja in življenja preprostih ljudi v koži nemočnih bolnikov. Ki bodo prisiljeni za zdravljenje celo najemati bančne kredite in prodati vse svoje premoženje.

V slovenskem koronačasu se je potrdilo tudi, da je najpomembneje, kakšen položaj v službi - od zdravstva prek uradništva do trgovine - kdo zaseda. Više kot je, višji korona dodatek mu pripada. Namesto da bi najvišje dodatke dobile medicinske sestre na kovidnih oddelkih, ki so dneve in noči prebedele pri težko bolnih okuženih v umetni komi, je vlada najvišje dodatke razdelila med vodilne - predstojnike, višje svetnike, svetovalce ... In to ne glede na oddelke, kjer večina niti ni bila v nevarnosti, saj sploh niso zdravili kovidnih bolnikov! Medicinskim sestram za delo z okuženimi pa je odmerila le drobiž! Kar je nesprejemljivo, nepošteno in nedopustno. Podobno je v trgovinah - blagajničarkam drobtine, delovodjem v ozadju in v pisarnah potico. Enako je tudi v javni upravi in med poslanci: predstojniki, vodje in vodilni, ki nimajo nobenega stika s strankami, dobivajo najvišje dodatke, uradništvo za okenci le drobiž.

Vse to je dokaz, da je slovensko delavstvo za to vlado vredno le drobtin, vodilni pa potice. Nekateri “naši” še pečenke. Na kar se moramo spomniti, ko bodo volitve. In ne pozabiti na sedanje poslance, ki dobivajo, kljub zaprtim poslanskim pisarnam v matičnih občinah, k plači še ta in druge korona dodatke. Pa si niti osnovne poslanske plače večina ne zasluži, ker je med večino sej parlamenta že mesece večina poslanskih stolov praznih!


Preberite še


Najbolj brano