365 dni korone, srboritega Janše in opozicije brez vizije

Bilo je lani, v petek 13. marca, ko je pozno zvečer pred poslanci prisegla vlada Janeza Janše in se takoj napotila na prvo sejo v vladne prostore. Ponoči so z vlade medijem poslali fotografije, na katerih so ministri nosili maske FFP2. Takrat se je to zdelo popolno pretiravanje in strašenje.

Epidemija je bila razglašena dan prej, ko je bilo v Sloveniji potrjenih skupno 96 primerov okužbe z virusom sars-cov-2. Ministri so že na prvi vladni seji z odloki ustavili javno življenje; obstal je javni prevoz, zaprli so gostinske lokale, frizerske in kozmetične salone, športne centre in podobne storitve. Vzgojno-izobraževalne ustanove so popolnoma zaprle vrata, organizirano varstvo otrok je bilo prepovedano. Od takrat ni minil dan, ko covid-19 ni bil v središču pozornosti.

Leto politične polarizacije

Kaj je v letu, ko se je doma in v svetu vse vrtelo okoli pandemije nove bolezni, sploh še zaznamovalo prvo leto delovanja vlade Janeza Janše? Politolog z ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Miro Haček brez velikega razmisleka izpostavi, da je bila to politična polarizacija, kakršni doslej v Sloveniji še nismo bili priče. K njej sta po njegovem prispevala oba politična pola: “Eni so reagirali na dejanja drugih in obratno. Na deklaratorni ravni sta vlada in predsednik vlade pošiljala vabila k sodelovanju, na drugi strani pa je z nekaterimi dejanji to sodelovanje onemogočala. Na drugi strani je opozicija zavzela izjemno destruktivno držo, ni pa poskrbela za jasno vsebinsko alternativo. Zdaj smo soočeni s situacijo, ko imamo zelo jasno vladno politiko, ki včasih izjemno deli ljudi in ima močno podporo samo na enem polu, na drugi strani pa kljub močnemu nasprotovanju tej vladni politiki nimamo alternative.”

“Sprejemanje odločitev s preglasovanjem se pri največjih projektih na dolgi rok običajno ne pokaže kot najboljše.”

dr. Miro Haček

politolog

Miro Haček (foto: Žiga Živulovič jr.)

Politika samo-da-ni-Janša se je izpela, ljudje želijo vedeti, kaj vsebinskega bo sledilo, pravi Haček. Zato je odločitev, da naj bo kandidat za mandatarja nekdo, ki se je politično že upokojil, grdo nasedla: “Takšne slabe odločitve omogočajo vladi, da še vedno deluje, in zdi se mi, da bo delovala še naslednje leto.”

“V tej vladi odloča on sam in vse odločitve so v veliki meri odvisne od želja, potreb in mentalnega stanja vodje. Kdor misli, da kar koli odločajo kapacitete kalibra Kozlovič ali Kustec, se hudo moti.”

dr. Alem Maksuti

politolog

Politolog dr. Alem Maksuti pa prvo leto delovanja vlade povzame s tremi besedami: “Korona, kadrovanje in zadolževanje.” Vlada Janeza Janše je vodenje države prevzela sredi parlamentarnega mandata, naslednje redne volitve bi morale potekati pozno spomladi prihodnje leto. “Želja po oblasti je bila v največji vladni stranki tako močna, da bi šli v to, tudi če bi vladali samo en mesec,” meni Maksuti. Pri vsaki vladi je prvo leto vladanja zaznamovano s kadrovskimi menjavami in postavitvijo svoje ekipe, ta vlada pa je po Maksutijevi oceni še bolj temeljito nastavljala svoje kadre in se s prvim dnem začela pripravljati na naslednje volitve, kjer pričakuje ponovno zmago.

Dr. Alem Maksuti (foto: STA)

Pri oceni delovanja vlade je težko odmisliti covid-19, saj so vsi finančni mehanizmi države in vsi ukrepi usmerjeni v reševanje te krize. “Kopanje finančne luknje v proračunu in zadolževanje na finančnih trgih je ena največjih značilnosti te vlade,” meni Maksuti. “Po tem se ne razlikuje veliko od drugih vlad, so pa zdaj mednarodne finančne inštitucije toliko bolj 'radodarne', ker z nizkimi obrestnimi merami dajejo tisto, kar ljudje potrebujejo. Vlade oziroma vlada se ne zaveda, da gre za politiko liberalizma, za katero prihajajo kratenje pravic delavcem, nadaljnja privatizacija naravnih virov in vse, kar bo prišlo na vrsto čez desetletja ali pa še prej. Ta denar bo potrebno vračati.”

Ukrepi ublažili padec, a navrtali javne finance

Ekonomski kazalci po letu dni spopadanja z epidemijo pod vodstvom koalicije SDS, SMC, NSi in do decembra še četrte partnerice Desus sicer kažejo, da se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) lani v Sloveniji zmanjšal manj kot v evrskem območju, kjer je bil padec 6,8-odstoten. Po prvi oceni statističnega urada se je BDP Slovenije lani zmanjšal za 5,5 odstotka. To je nekaj manj od napovedi analitikov, ki so segale do skrčenja za 7,6 odstotka. K zmanjšanju je v veliki meri prispeval padec domače potrošnje; potrošnja gospodinjstev se je zmanjšala za skoraj desetino.

Stopnja registrirane brezposelnosti, ki jo izračunava zavod za zaposlovanje, je bila decembra lani 8,9 odstotka, kar je 1,2-odstotne točke več kot decembra predlani, ko svet še ni vedel za covid-19. Na ministrstvu za delo se radi pohvalijo, da so z ukrepi v protikoronskih zakonih ohranili 300.000 delovnih mest.

V Banki Slovenije so pred dnevi ocenili, da so protikrizni ukrepi za zdaj pomagali ohraniti prevladujoči del gospodarskega potenciala, ki bo osnova za okrevanje ob umirjanju epidemije. Zadovoljni so, da se razmere na trgu dela niso bistveno poslabšale, a hkrati opozarjajo, da imajo državni protikoronski ukrepi velik vpliv na javne finance.

Fiskalni svet je v začetku marca, v svoji zadnji mesečni informacijami o tem, kaj se dogaja z javnimi financami, sporočil, da je imel državni proračun v prvih dveh mesecih 661 milijonov evrov primanjkljaja, kar je skoraj četrtina s proračunom predvidenega primanjkljaja za celotno leto 2021.

Po podatkih Fiskalnega sveta skupni neposredni učinek ukrepov, zajetih v protikoronske zakone, od marca lani do konca februarja znaša skoraj tri milijarde evrov; natančneje 2963 milijonov evrov.

Zgodovinska fotografija s prve vladne seje je bila deležna očitkov o pretiravanju in trošenju opreme, ki jo je zdravstvu in domovom za starejše takrat že primanjkovalo. (Foto: STA)

Stvari so se premaknile z mrtve točke

Koalicijska pogodba, v kateri so partnerji pred letom določili program dela vlade, še ni vsebovala slutnje, da bo treba gospodarstvu in ljudem že kmalu začeti pomagati z interventnimi, tako imenovanimi protikoronskimi zakoni. Doslej jih je državni zbor potrdil osem.

Pri vsebinah, ki so navedene v koalicijski pogodbi, se je koalicija med drugim lotila ustanavljanja demografskega sklada. Opozicijske LMŠ, SD, SAB in Levica nasprotujejo konceptu prenosa vsega državnega premoženja na ta sklad in so predlagale razpis posvetovalnega referenduma. Možnosti, da bi s predlogom uspele, so majhne. Vlada je na zahtevo Desusa ustanovila demografski urad, a po odhodu te partnerice iz koalicije je začela odlašati z njegovo vzpostavitvijo.

Ministrstvo za zdravje še ni pripravilo zdravstvene reforme, je pa lani poleti predstavilo osnutek težko pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot so nam pojasnili, ga zdaj še vedno usklajujejo s pripombami, prejetimi v javni razpravi, in z mnenji pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta. Vlada naj bi o njem odločala še v prvi polovici letošnjega leta.

Koalicijska zaveza je tudi uvedba e-vinjet. Poslanci so zakon sprejeli lani, zdaj pa se zapleta z javnim naročilom za njihovo uvedbo. Državni zbor je januarja izpolnil tudi koalicijsko zavezo o uvedbi brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke iz iste družine. Tudi preprečevanje fiktivnih prijav prebivališča je ena od nedavno izpolnjenih koalicijskih zavez.

V imenu hitrejšega umeščanja objektov v prostor in gospodarjenja z okoljem je koalicija v zakonu o ohranjanju narave zaostrila pogoje, pod katerimi se lahko okoljevarstvene organizacije vključujejo v postopke. Zdaj kaže, da bo v dobro gospodarstva v zakonu o vodah dovolila gradnjo proizvodnih objektov, ki uporabljajo nevarne snovi, v priobalnem pasu rek, jezer in morja. V postopku sprejemanja je stanovanjski zakon, ki naj bi povečal fond najemnih stanovanj, začele so se priprave na spremembe plačnega sistema v javnem sektorju, vlada pa te dni odloča še o potrditvi predloga zakona o debirokratizaciji, ki napoveduje uvedbo socialne kapice pri bruto plači 6000 evrov. Še kaj bi se našlo, kjer so se stvari premaknile po konceptu, kot so si ga zamislili v koaliciji.

“Kot politolog vlade rad ocenjujem po njihovi učinkovitosti; koliko javnih politik, ki so jih vlade opredelile v koalicijski pogodbi, se uresniči,” pravi Haček. Opaža, da so se stvari premaknile z mrtve točke, kakšna je vsebina tega premika, pa redko koga zanima. “Vlada Marjana Šarca je bila glede učinkovitosti verjetno najslabša v zgodovini Slovenije. Uresničevala je program edine stranke, ki je imela kaj vsebine - Levice, ki pa ni bila v vladi. V resnici zdaj ni težko biti boljši od prejšnje vlade, pa kar koli delaš,” pravi.

Čeprav so nekateri zadovoljni že s tem, da vlada nekaj dela, velja pogledati v drobovje teh odločitev, poudarja Haček. Učinkovitost namreč vlada lahko dosega tudi na račun socialnega dialoga ali pa premajhnega vključevanja različnih deležnikov v postopke priprave gradiv. “Vsaj glede najpomembnejših projektov bi veljalo doseči malo večji konsenz. Sprejemanje odločitev s preglasovanjem se pri največjih projektih na dolgi rok običajno ne pokaže kot najboljše.”

Kot eno boljših in bolj smiselnih potez te vlade pa je Haček, ki se znanstveno in raziskovalno ukvarja tudi z lokalno samoupravo, izpostavil odnos vlade do občin. “Vse od Pahorjeve vlade so bile občine tiste, na katerih se je varčevalo. Tudi ko smo izšli iz finančne in gospodarske krize, tega ni znala ali pa hotela popraviti nobena vlada do sedanje. Levi, desni in nevtralni župani se strinjajo, da je bil za to že skrajni čas.” Že kmalu po nastopu mandata je koalicija občinam zagotovila višjo povprečnino za leta 2020, 2021 in 2022, finančno pa jih je razbremenila tudi nekaterih nalog.

Od uspešnega prvega vala do katastrofe v drugem

V prvem valu epidemije se je Slovenija - enako kot preostali svet - soočala s hudim pomanjkanjem zaščitne opreme. Vlada Janeza Janše je za to krivila vlado Marjana Šarca, ki da je pustila prazna skladišča. Udarec, ki ga je doživela vlada in predvsem njen minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, pa je bila afera zaščitne maske. Vse kaže, da je bila stiska z zaščitno opremo priložnost za vojno dobičkarstvo.

V jesenskem drugem valu je prišlo do skokovite rasti okužb z virusom sars-cov-2. Slovenija je začela oktobra drseti med države, ki jih je epidemija covida-19 najbolj prizadela. Številne okužbe in smrti so beležili v domovih za starostnike; umrla naj bi kar desetina vseh stanovalcev domov. Do tega četrtka je po podatkih Sledilnika za covid-19 po okužbi z novim koronavirusom življenje izgubilo 3918 ljudi. Opozicija je zaradi po njihovi oceni slabega in škodljivega spopadanja s korona krizo vložila interpelaciji zoper ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja (očitajo tudi dodelitev državnih sredstev zavodu Iskreni) in ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec.

Strogi ukrepi ter prepovedi zbiranja in gibanja, ki v Sloveniji veljajo že od oktobra, pa tudi vladno obračunavanje z mediji, zadržanje imenovanja tožilcev in podobne težko razumljive vladne poteze so v delu javnosti utrdili prepričanje, da vlada epidemijo izrablja za ustvarjanje policijske države in “druge republike”.

Miro Haček se z opozorili opozicije, da vlada spodkopava temelje pravne države, strinja deloma. Tudi njega so zmotili tako imenovani zakonodajni vrinjenci oziroma rešitve, ki so se sprejemale skozi interventne protikoronske zakone, čeprav nimajo nobenega opravka z epidemijo. Težko pa bi se strinjal, da se pri nas dogaja diktatura, pravi. “Vsaj skozi spremljanje medijev in splošne medijske krajine se mi ne zdi, da bi poročanje medijev postalo provladno, kar bi bilo značilno za neko nedemokratično okolje. Zdi se mi, da je poročanje medijev izrazito kritično do vlade, kar je tudi prav. Res pa je, da so se pojavili novi mediji, ki so izrazito prostrankarski in trenutno provladni.”

Janša si je podredil vlado

Kadrovske menjave v policiji ter obračunavanja s sodstvom in tožilstvom so način vladanja te vlade, pa meni Alem Maksuti: “Poskušajo si podrediti vse inštitucije pravne države, od medijev do sodstva in policije, ker edino na ta način lahko prikrijejo določene stvari, ki se dogajajo med reševanjem korona krize.” Javnost jim bo po njegovem račun izstavila na naslednjih volitvah; čeprav bo SDS verjetno dobila največ glasov, bo Janša ostal zagrenjen v svojem kotu, ker ne bo nikogar, ki bi se povezoval z njim. Maksuti napoveduje, da bosta koalicijski partnerici NSi in SMC, ki po odhodu Desusa nimata več večine v vladi, po naslednjih volitvah oslabljeni ali pa bosta izpadli iz parlamenta. Njuni volilci namreč ne bodo kupili argumentov, da se njihovi ministri z nečem niso strinjali, vendar so bili preglasovani.

Janša si po Maksutijevih opažanjih skuša podrediti celoto: “V tej vladi odloča on sam in vse odločitve so v veliki meri odvisne od želja, potreb in mentalnega stanja vodje. Kdor misli, da kar koli odločajo kapacitete kalibra Kozlovič ali Kustec, se hudo moti.”

Je pa Maksutija vseeno presenetil slog, s katerim Janša to počne: “Lansko leto ob tem času sem mislil, da se bo Janša stvari lotil veliko bolj subtilno, glede na izkušnje, ki jih ima. Pričakoval sem, da se bo igral s partnerji in gladko zmagal na naslednjih volitvah, ampak zategnil je ročno zavoro in se pripravil na neko politiko izključevanja in vojne retorike.”

Predvsem bo v času predsedovanja Evropski uniji to metalo slabo luč na Slovenijo, opozarja Maksuti. “Toliko je provociral, da ga zdaj tudi tuji mediji in tuji politiki kličejo k odgovornosti, naj neha. Tudi če bo med predsedovanjem želel imeti mir in se potegniti nazaj, ne vem, ali mu bodo zdaj drugi to dovolili. Mislim, da bo sedanje dogajanje imelo za Slovenijo negativne posledice.”

Če bi na predsedniških volitvah v ZDA zmagal Donald Trump, bi bila retorika, ki se je poslužuje Janša, še vedno aktualna, meni Maksuti. Po Trumpovem porazu pa je naš premier izpadel kot negativec, ki pa še kar vztraja pri svojem.

Lani smo še imeli utrjeno demokracijo. Kako bo letos?

Izboljšanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije v Evropi in svetu je ena od koalicijskih zavez. Na ravni bilateralnih in multilateralnih srečanj je zunanja politika postala veliko bolj aktivna, kot je bila pred prejšnjima dvema ministroma, opaža Miro Haček. Z obiskom Trumpovega zunanjega ministra se ne gre hvaliti, v šali doda, a na splošno meni, da postaja zunanja politika tudi bolj uravnotežena in usmerjena v različne dele sveta. Po drugi strani pa ugledu Slovenije ne more koristiti izvoz domačih težav v institucije EU, mednarodni tisk in mednarodne organizacije. “Nisem eden od tistih strokovnjakov za marketing, ki pravijo, da je tudi slaba reklama dobra reklama. Na tem področju je bolje, da si poznan po pozitivnih iniciativah.”

To, da Evropska komisija, Evropski parlament in mednarodna politična javnost izražajo zaskrbljenost zaradi odnosa vlade in Janeza Janše do medijev, vihajo obrvi nad Janševimi tviti in se sprašujejo, kaj se dogaja pri nas, se za zdaj še ne odraža pri mednarodnih merilnikih o trdnosti demokracije. “Slovenska demokracija je še vedno usidrana med utrjene demokracije, ki pa jih je v tem delu Evrope vedno manj,” pravi Haček ob podatkih za leto 2020.

Pri svojih raziskavah analizira tri indekse: tistega, ki ga objavlja Freedom House, The Economistov indeks in indeks človeškega razvoja Združenih narodov. “V vseh treh smo znotraj skupine srednjeevropskih držav na vrhu ali pa tik pod vrhom. Na podlagi tega sklepam, da nam situacija v letu 2020 še ni škodila, v naslednjem poročilu pa bi se to že lahko nekoliko pokazalo. Tudi pri Poljski in Madžarski se dogajanje na njihovem mednarodnem ugledu ni poznalo takoj, danes pa Madžarske niti med polutrjenimi demokracijami ni več. Pri Freedom House je padla celo med hibridne režime, kar pomeni, da ni več demokracija, Poljska pa je na poti tja,” pojasnjuje Haček in dodaja, da tega na primeru Slovenije ne bi rad videl.

---