Ko se v Bruslju spotakneš na grozdju
Slovenija in Madžarska sta 2004 postali članici EU. Madžari so v pristopnih pogajanjih zaščitili ime tokaj za predikatno vino iz istoimenske regije na severovzhodu države. Ker je enako ime nosilo sortno vino iz Brd in tudi iz Vipavske doline, so mu morali poiskati novega. Med načeli EU na tem področju je izogibanje sorodnim poimenovanjem, da potrošniki niso v zmoti ali zavedeni. Zgodovinskemu poimenovanju za eno najbolj priljubljenih vin so se morali odpovedati tudi Furlani, prav tako pa Francozi, ki so sivi pinot iz Alzacije imenovali tocay d'Alsace. Tako v Furlaniji kot pri nas je bila užaljenost velika. Furlanija je z znatno državno pomočjo uspela v kampanji “Dal Tocai al Friulano” deloma ohraniti identiteto najbolj priljubljene lokalne sorte (in vina), pri nas žal izgublja prepoznavnost in naboj. Za vino iz sorte z botaničnim imenom zeleni sauvignon je prek 40 poimenovanj. Akcija za novo ime, v kateri so pred slabim desetletjem sodelovale tudi Primorske novice, je sicer dala spevno in duhovito premetanko jakot, avtorstvo pokojnega Stanka Radikona z Oslavja, a zadev v slovenski vinski krajini, močno podhranjeni za generične marketinške operacije, to ni popravilo, saj džungla poimenovanj ostaja.
Desetletje kasneje so bili slovenski vinarji, tokrat Kraševci, na drugi strani. Ko je v EU vstopala Hrvaška, so želeli polnokrvno uveljaviti zaščito terana kot vina zgolj in izključno s Krasa. Hrvaška Istra, ki ima v Bruslju celo regionalno pisarno, da so bliže odločevalcem, je s podporo države in spretnostjo takratnega poslanca Ivana Jakovčiča uspela prepričati bruseljske birokrate, da teran ni le poimenovanje vina iz refoška, ki zraste na rdeči zemlji, temveč sorta grozdja. Slovenija je vložila tožbo na odločitev komisije, sodišče EU jo je zavrnilo, naša država pa ni šla v nadaljnje postopke. Teran je torej vino tako s Krasa kot iz hrvaške Istre. Kompromis, ki so ga zaštrikali v Bruslju, je bil za zastavonoše kraškega ugovarjanja boleč. Njihov vložek je bila zlasti neomajna prepričanost v svoj prav, ki so jo utrjevali signali in podpora iz Ljubljane. Zdaj, ko je zadeva pri koncu, se je težko znebiti vtisa, da so naši politiki na Krasu bolj kot teran videli volilce, obenem pa se je vnovič izkazalo, da vinski sektor nujno potrebuje kakovostno in sistematično marketinško podporo.
Zdaj, ko je Slovenija v fokusu močnih prehranskih sindikatov iz velesile Italije, bi bilo verjetno smiselno ugotoviti, da boji o poimenovanju balzamični kis niso naši boji.
Slovenija je s pridelkom iz grozdnega soka spet na bruseljskem parketu. Lani, ko je bila kmetijska ministrica še Aleksandra Pivec, so v Bruselj poslali v usklajevanje popravljen pravilnik o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline. V njem - enako je v pravilniku iz leta 2004 - omenjajo tudi balzamični kis. Na to poimenovanje so se na pobudo konzorcija pridelovalcev balzamičnega kisa iz Modene zganili v Italiji in ugovarjali zoper potrditev slovenskega pravilnika. Po slovenskem pravilniku je balzamični kis vinski kis z dodatkom mošta. Slednje poimenovanje je seveda veliko manj spevno kot izvirno iz Emilije Romagne.
Še zdaleč ne gre za prvi spor glede imena balzamični kis. Bilo je že tudi v pravosodnih mlinih EU, kjer je bilo oblikovano sicer še ne dokončno mnenje, da je poimenovanje načeloma generično, če ne navaja k podobnosti z balzamičnim kisom iz Modene in s tem vodi potrošnika v zmoto.
Precej verjetno je, da o konzorciju iz Modene in njihovih stališčih pri prenovi pravilnika iz leta 2004 v Ljubljani niso niti pomislili. Zdaj, ko je Slovenija v fokusu močnih prehranskih sindikatov iz velesile Italije, bi bilo verjetno smiselno ugotoviti, da boji o poimenovanju balzamični kis niso naši boji. Že tako ali tako so nas Italijani zaradi terana gledali nekoliko postrani, saj ni bilo čisto jasno, ali smejo tamkajšnji pridelovalci, od prvega do zadnjega slovenskega rodu, uporabljati to ime. In še nekaj: večina balzamičnega kisa ali tako imenovanega balzamičnega kisa na našem tržišču je itak iz Italije. Zato bi jim bilo bolje prepustiti reševanje njihovih dilem, doma pa energije usmeriti, če ostanemo pri pridelkih iz grozdja, k oblikovanju močne in povezane ustanove za načrtno promocijo slovenskega vina.